Bolezni srca in ožilja vodilni vzrok smrti na Hrvaškem

(Patria) - Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti na Hrvaškem. Letno zaradi njih umre okoli 20.000 ljudi, je bilo včeraj opozorjeno ob obeležitvi svetovnega dneva srca, ob napovedi priprave... nacionalnega načrta za preprečevanje in izvedbo javnozdravstvene akcije 28. septembra v Zagrebu.

- Kljub napredku medicine še vedno po vsem svetu najbolj zbolimo in umiramo zaradi bolezni srca in ožilja. Hrvaška spada med države z visokim kardiovaskularnim tveganjem, čeprav imamo v zadnjem desetletju ugodne trende - pravi akademik Davor Miličić.

V zvezi s tem je navedel podatek, da je pred približno 15 leti delež bolezni srca in ožilja v skupni umrljivosti na Hrvaškem znašal okoli 50 odstotkov, zdaj pa je okoli 38 odstotkov s tendenco padanja.

Posebej je poudaril pomen priprave celovitega nacionalnega načrta za obvladovanje bolezni srca in ožilja, ki bi zajel preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacijo, s poudarkom na preprečevanju.

Tudi direktor KBC Zagreb Ante Ćorušić je poudaril pomen takšnega načrta za zmanjšanje umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja.

- Svetovni dan srca obeležujemo 25. pot z namenom spodbujanja priprave nacionalnih načrtov za preprečevanje bolezni srca in ožilja. KBC Zagreb je bil letos izbran za bolnišnico-partnerja - poudarja Ćorušić.

V soboto, 28. septembra, bo v tem duhu 14 zaposlenih v tej bolnišnici sodelovalo v javnozdravstveni akciji na Trgu bana Jelačića od 10. do 13. ure.

Občankam in občanom, ki nimajo diagnosticirane bolezni srca in ožilja, bodo določali dejavnike tveganja, raven glukoze v krvi, skupni holesterol, krvni tlak in indeks telesne mase.

Osebe, pri katerih bodo ugotovili kardiovaskularno tveganje, bodo povabljene na pregled na Kliniko za kardiologijo KBC Zagreb. Upamo na čim večji odziv - je dejal Ćorušić.

Direktor Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak je navedel podatek, da je v svetu zaradi bolezni srca in ožilja vsako leto umre več kot 20 milijonov ljudi, okoli štiri milijone ljudi v Evropi in okoli 20.000 na Hrvaškem.

- Te bolezni je mogoče preprečiti, najpomembnejša je izobrazba državljanov o škodljivih navadah, ki so dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja - navaja Capak.

Posebej poudarja pomen zgodnjega odkrivanja dednih ali pridobljenih bioloških dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni tlak, sladkor v krvi, holesterol in debelost.

- Naš cilj je čim prej odkriti biološka tveganja. Zato uvajamo preventivne zdravstvene preglede, ki se bodo izvajali v okviru primarnega zdravstvenega varstva, kjer se bodo ta tveganja odkrivala in ljudje napotovali na nadaljnje zdravljenje - poudarja Capak.

Ivana Portolan Paić iz Ministrstva za zdravje pravi, da bi preventivni zdravstveni pregledi na nacionalni ravni morali končno zaživeti v prihodnjih mesecih, najkasneje do začetka leta 2025.

Verica Kralj iz HZJZ je navedla podatek, da je leta 2023 na Hrvaškem zaradi bolezni srca in ožilja umrlo 19.937 ljudi, kar je okoli 2.000 manj v primerjavi s prejšnjima dvema letoma.

Hrvaška ima nižje stopnje umrljivosti kot Madžarska in Bolgarija, vendar je slabša od Slovenije, Češke in povprečja EU.