Kapitalni transferi v proračunu FBiH po letu 2026 drastično upadajo, socialni transferi rastejo za skoraj milijardo KM

(Patria) - Predlog proračuna FBiH za obdobje 2026-2028. kaže izrazito negativen trend - javna poraba narašča hitreje od prihodkov, razlika pa se sistemsko pokriva z novimi zadolževanji.

V naslednjih treh letih je predvideno stalno povečevanje odhodkov, rast zadolževanja in strukturni primanjkljaj, ki se pokriva skoraj izključno z novimi zadolževanji.

Glede na uradne proračunske projekcije, ki jih je objavila Istraga.ba, bo Federacija v naslednjih treh letih beležila letni primanjkljaj med eno in 1,4 milijarde konvertibilnih mark!

V letu 2026 so načrtovani skupni prihodki/odhodki v višini 6,51 milijarde mark in primanjkljaj v višini 1,32 milijarde.

Za leto 2027 je predviden okvirni proračun v višini 6,68 milijarde, s primanjkljajem 1,02 milijarde, medtem ko je za leto 2028 predviden skupni proračun 6,97 milijarde KM in skupni presežek/primanjkljaj 1,37 milijarde KM.



Glede prihodkov Federacije je opazna visoka odvisnost od davkov in prispevkov - davčni prihodki predstavljajo več kot 90 % skupnih proračunskih prihodkov v naslednjih treh letih, glavni viri, iz katerih se polni proračun FBiH, pa so prispevki za PIO (3,27-3,64 milijarde KM) in posredni davki (2,45-2,60 milijarde).

Na drugi strani pa nepravni prihodki (dajatve, takse, dividende) ostajajo šibki in nestabilni, brez jasnega načrta rasti.

Na strani odhodkov bo največ denarja namenjenega tekočim transferjem in socialnim dajatvam. Na drugi strani pa naložbe v kapital, ključne za dolgoročni razvoj, po letu 2026 beležijo močan upad, s čimer se dodatno zožuje razvojna komponenta proračuna.

Glede odhodkov, v tem segmentu prevladuje socialna poraba. Največji odhodki so načrtovani za tekoče transfere in socialne dajatve, ki bodo narasli s 6,28 milijarde v letu 2026 na kar 7,10 milijarde KM v letu 2028.

Za plače in nadomestila stroškov zaposlenih bo v tem letu namenjenih okoli 47 milijonov mark več v primerjavi z letom 2025, znesek za to proračunsko postavko pa naj bi ostal približno enak v naslednjih treh letih - okoli 480 do 485 milijonov letno.



Zdaj pa k najbolj šokantnim postavkama v triletni projekciji proračuna, ki se nanašata na naložbe v kapital in zadolževanje. Po tem predlogu bodo kapitalni transferi po letu 2026 drastično upadli - s 470 milijonov mark, kolikor je načrtovano v tem letu, na samo okoli 186 milijonov KM v letih 2027 in 2028.

Jasno je, da brez stabilnih naložb v kapital ni rasti produktivnosti, niti dolgoročnega gospodarskega razvoja Federacije, katere proračun v takšnih okvirih postaja skoraj izključno instrument socialne porabe.

Zadolževanje je, sodeč po vsem, s perspektive aktualne oblasti postalo ključni mehanizem finančnega obstoja in "preživetja" Federacije.

Zvezna vlada tako načrtuje od dve do 2,4 milijarde mark novega zadolževanja letno, z prevladujočim zunanjim zadolževanjem in konstantnim kratkoročnim domačim zadolževanjem (360 milijonov KM letno).

Čeprav se del dolga redno odplačuje, neto zadolževanje stalno narašča, kar pomeni tudi znatno večji fiskalni pritisk v prihodnosti in rast izdatkov za obresti (več kot 250 milijonov KM letno).

Spomnimo, Federacija BiH je leta 2024 namenila rekordnih 452 milijonov evrov za odplačilo zunanjega dolga, ki je znašal okoli 2,58 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2020.



S načrtovanimi projekcijami v naslednjih treh letih Federacijo BiH čaka sistemski primanjkljaj in stagnacija. V proračunu, ki je skoraj izključno potrošniški, namesto razvojnega, vse večja zadolževanja nadomeščajo reforme.

Naložbe v kapital so postale žrtev socialnega miru, ohranjanja privida fiskalnih reform in (navidezno) izboljšanja standarda delavcev in upokojencev, ki ga državljanom nenehno predstavlja aktualna vlada Nermina Nikšića.

Da ne omenjamo, da v primeru kakršnih koli kriznih, izrednih situacij, vladi Federacije s takšnim proračunom ostaja izjemno majhen fiskalni manevrski prostor. V končni fazi, proračun Federacije BiH za naslednja tri leta ne predstavlja načrta razvoja, temveč načrt zgolj preživetja.