Kako so Najs in Tromp pripravljala osvoboditev Slobodana Miloševića za storjeni genocid v BiH in oprostitev Srbije!

Analiza agencije Patria

Prijetje Slobodana Miloševića in njegova premestitev v Haški tribunal je bil zagotovo zgodovinski dogodek ne le za našo regijo, ampak tudi za ves svet.

Smrt v haški celici in poskus oprostitve Miloševića odgovornosti za genocid znotraj haškega tožilstva je zaznamoval to sojenje. Ob razlagi svojega osebnega spora s Carlo Del Ponte v intervjuju je njen namestnik G. Bluit navedel, da je bil skupaj z Geoffreyjem Niceom proti, da se v obtožnico zoper Miloševića sploh uvrsti točka o genocidu.

To izjavo je dal takoj po sodbi Sodišča pravice leta 2007, s čimer je želel pohvaliti sebe in Nicea, da sta imela prav, ko sta poskušala ustaviti Del Pontejevo na sodišču v Haagu, da ne bi vložila obtožnic zoper Miloševića za Srebrenico in vrsto drugih občin za genocid, in na ta način s samohvalo sebe in tožilca Nicea v intervjuju sramotno podprl sodnike Sodišča pravice, ker niso sodili o neposredni odgovornosti Srbije.

Florence Hartmann in drugi uslužbenci sodišča v Haagu so več let podrobno in dramatično pisali in opisovali, kako je Geoffrey Nice sredi postopka zoper Miloševića zahteval opustitev obtožnice za genocid v Srebrenici in za obleganje Sarajeva, s čimer bi praktično obtožnica zoper Miloševića za BiH bila oskrunjena in resno omajana z zelo verjetnim izidom oprostilne sodbe.

Na zadnjem brifingu, ko je bil zavrnjen Niceov predlog za izločitev Srebrenice iz obtožnice med sojenjem Miloševiću, je ključna oseba tožilske uprave, da bi preprečila Niceov namen, postavila preprosto vprašanje Geoffreyju Niceu: “Zakaj želite izločiti Srebrenico, ne pa na primer Fočo? (obtožnica je bremenila Miloševića za genocid v 8 občinah, med katerimi je tudi Foča)“.

Po tem je Srebrenica ostala v obtožnici in med sodbo sodnega senata po izvajanju dokazov obtožbe je bilo potrjeno, da obstajajo zadostni dokazi, da se Miloševića lahko šteje za odgovornega za genocid v občinah BiH, vključno s Srebrenico. Med sodba je ključni dokaz pravilnosti stališča uprave in večine tožilcev iz ekipe ter dokaz, da Niceova in Trompova podvala ni uspela.

Milošević je umrl po med sodbi, ki je zgodovinska pri razkrinkavanju omenjenega dvojca. Izločitev obtožnice za Srebrenico bi takrat imela tudi neposredno refleksijo na postopek pred Sodiščem pravice v naši tožbi zoper Srbijo, torej da je Nice uspel sredi postopka opustiti obtožbe za genocid za Srebrenico.

Kasneje smo videli, da je bila Srebrenica ključ, da je sodišče pravice Srbijo razglasilo za odgovorno za preprečevanje genocida v Srebrenici. Brez Srebrenice in ugotovljenega genocida pred sodiščem v Haagu ne bi bilo niti sodbe Sodišča pravice, kar sta Nice in Tromp kako dobro vedela, ko sta delala vse, da bi bil primer Milošević “očiščen” obtožb za genocid v Srebrenici in drugih občinah.

In tako sta posredno poskušala potrditi poročilo NIOD, ki zanika genocid in odgovornost Srbije ter Miloševića. Treba je bilo negacijski narativ poročila NIOD prenesti v sojenje Miloševiću, vendar dvojcu Tramp-Nice ni uspelo.

Kaj je ponukalo Nicea, da tako nastopa, torej da je proti vložitvi obtožb za genocid zoper Miloševića, nato pa sredi sojenja glavni tožilki zahteva opustitev dveh glavnih obtožb (Srebrenica in Sarajevo)?

Šteje se, da je prihod Nevenke Tromp v ekipo tožilstva v primeru Milošević, sprožen neposredno iz NIOD, posredovano preko “nizozemske zveze”, enega od avtorjev poročila NIOD, ključ za razumevanje poskusa rušenja primera Milošević pred sodiščem v Haagu.

Poročilo NIOD je Srbijo in Miloševića oprostilo odgovornosti za genocid v Srebrenici in kar je najpomembneje, poročilo NIOD še danes zanika obstoj genocida v Srebrenici, saj v 9000 straneh ne uporablja izraza genocid, temveč umori, množični umori, streljanja, maščevanje velikih razsežnosti itd.

Po tem bo NIOD financiral objavo Trompove knjige o sojenju Miloševiću kot nedokazanem genocidu.

Šteje se, da je bil končni namen “dvojca” ta, da bi bil Milošević, in s tem tudi Srbija, oproščen kakršne koli vpletenosti v zločin v BiH pred sodiščem pravice v tožbi BiH zoper Srbijo, kar je NIOD že s svojim poročilom ugotovil.

Obtožnica sodišča iz Haaga zoper Miloševića je absolutno bremenila Miloševića za genocid v BiH in Srebrenici, poročilo NIOD pa je leta 2002, objavljeno ob začetku sojenja Miloševiću, najresneje spodkopalo sojenje, o čemer obstajajo na desetine mednarodnih analiz in mednarodnih medijskih objav.

Britanski inštitut za mir in mirovno poročanje (“Institut for peace&peace reporting” iz Londona – IWPR) je objavil: “Ugotovitev NIOD, ki bo imela največje mednarodne posledice, je skoraj zagotovo zanikanje v poročilu, da je Beograd imel kakršno koli pomembnejše sodelovanje pri umorih in kjer se vsa krivda preloži na poveljnika VRS Ratka Mladića. To bi se lahko neposredno odrazilo na nadaljnji potek sodnega postopka, ki se pred sodiščem za vojne zločine v Haagu vodi zoper nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića”.

Eden najbolj znanih nizozemskih intelektualcev, publicist Chris Kuelemans, je dejal, da je bila njegova reakcija na objavo poročila NIOD enaka kot reakcija na novice o padu Srebrenice leta 1995: “Bil sem popolnoma zgrožen, spraševal sem se, kdo so največje žrtve v poročilu NIOD in zaključil: „Traumatizirani nizozemski vojaki.“

Hitri prihod Trompove iz NIOD v “ekipo Milošević” je tudi dokaz, da je poročilo NIOD moralo dobiti svojo veljavnost na sodišču v Haagu z rušenjem obtožb zoper Miloševića za genocid v BiH in Srebrenici. Danes in včeraj “dvojec za krmilom” prepričuje bh. javnost, da vse ni izgubljeno in da se jim je treba zahvaliti za zaupanje, da se bodo obračunali s Srbijo v novem revizijskem postopku pred Sodiščem pravice.

Tudi malo boljši poznavalci mednarodnega prava vedo, da “dvojec brez krmila” o tem ve prav toliko, kolikor piše v poročilu NIOD; da ni bil genocid, da Srbija ni odgovorna, da Milošević in Karadžić nista odgovorna, da je kriva “bošnjaška stran” za vojno v BiH, da so ključni prisluškovani pogovori ARBiH o genocidu v Srebrenici pod vprašajem in izven realnega časa, torej ponaredek itd. itd.