Kako smo Rezolucijo uprljali s političnim blatom in svetost Srebrenice s personalnim spopadom - nehajte v imenu Beriza Mujića!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Generalna skupščina OZN je izglasovala Resolucijo “Mednarodni dan refleksije in komemoracije genocida v Srebrenici”, s katero je 11. julij označen kot Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Triumf in velika zmaga Bosne in Hercegovine sta bila praznovana le nekaj dni, preden sta v senco sprejetja istega potisnila prav Srebreničani. In sicer tisti 'vidnejši'.

Prepirljanje Emira Suljagića, direktorja Memorijalnega centra Srebrenica in Hamdije Fejzića, predsednika upravnega odbora MC Srebrenica, polni medijske stolpce danes, le redki mediji pa napovedujejo, da naj bi se jutri odvijal četrti sestanek Organizacijskega odbora za obeleževanje 11. julija 1995. leta, 29. obletnice genocida nad Bošnjaki v “SZ OZN” Srebrenica.

Mesec dni pred najbolj žalostnim dnem za BiH, pa tudi svet, očigitno nimamo več nič svetega. Čeprav je na ta dan umrla civilizacija, in od tega 11. julija 1995. leta, nažalost, pišemo sintagmo najstrašnejši zločin po drugi svetovni vojni, se sprejemajo resolucije, imamo haške sodbe za genocid, svet se sramuje, ker ni preprečil pobojev, posilstev, masovnih grobišč, ostanki žrtve pa ne morejo v miru dočakati dne končnega miru.

Zdi se, da vsaka zgodba, zavita v bosansko politično blato, dobi posebno dimenzijo nevzdržnosti, saj pod kožo ne more več prenesti nespametnega razvlačanja pameti drźvljanov, vse zaradi drobnih interesov in osebnih položajev.

Zato v nadaljevanju, ne da bi posvečal pozornost tistim, ki si je ne zaslužjo, temveč tistim, ki so bili mučno pobiti samo zato, ker niso bili Srbi, posvečam pozornost in znanje preživelim – Srebrenica je preveč sveta, da bi se z njo valjali v blatu, posebej če to počnete v interesu nekih tretjih strani, ki iz političnih pobud Srebrenico želijo na tak način postaviti v ospredje.

Sicer je trenutno osem preživelih družin dalo soglasje za pokop identificiranih žrtve, ki bodo 11. julija našle svoj končni mir.

Njihove kosti so bile najdene v več grobiščih. Njihove kosti so bile razsute po zemlji, po kateri zdaj hodite, in samo o njih zdaj moramo govoriti.
Zato na znanje vsem nam – letos večni mir v Potočarih najdeta tudi Beriz Mujić, ki je imel sedemnajst let, ko se je zgodil genocid. Njegovo truplo je identificirala sorodnica Ramiza Hasanović, mati pa je trenutno v Ameriki in zaradi poslabšanega zdravja ni mogla priti na identifikacijo.

Ramizi Hasanović je to osma identifikacija posmrtnih ostankov žrtve iz užje družine, prej pa je pokopala tri brate in očeta!

O njih govorite!

Odmaknite politiko in interesne, personalne spopade tik pred džnazo.

Sram me je, ne vem, ali akterje in politiko, pa tudi tuji dejavnik, ki vse bolj upravlja z Memorijalnim centrom Srebrenica.