Kako se borimo za državo in narod 31 leto po smrti junaka Safeta Zajke?

Piše: Muamer Bandić, član Predsjedništva Stranke za BiH in poslanik v Skupščini KS

Safet Zajko 17.6.1993. - 17.6.2024., HEROJ obrambe Bosne in Hercegovine



Če obstaja osebnost, v kateri je strnjeno prizadevanje našega naroda za obstanek, svobodo in državo, oseba, ki ponazarja resnični značaj naše Armade Republike Bosne in Hercegovine, potem je to Safet Zajko. Pokojni Safet je bil delaven, prijazen in povsem običajen človek. Človek, ki je ljubil svojo družino, svoje sosede, svoje prijatelje, svoje borce in svojo državo.

Ta velika ljubezen se kaže v eni izmed njegovih izjav: »Čast je tudi umreti, za takšno stvar je mogoče žrtvovati tudi življenje.«

Takšni ljudje so branili državo in zgradili našo Armado. Iz ničesar in brez vsega, a zgrajeno iz jeklene volje, poguma in odločenosti, da ustavijo agresorja. Pri tem niso obžalovali žrtvovanja sebe za splošno dobro.

Kje so danes v tej razdvojeni in globoko razdeljeni družbi splošni interesi in boj za splošno dobro? Kje so zdaj družbene vrednote, ki so vodile te viteze? Ali cenimo žrtev, ki so jo ti ljudje in njihove družine prinesli? Spoštujemo njihove družine? Cenimo svobodo in človekove pravice, ki so nam jih zagotovili?

Se borimo za enakost človekovih pravic, za katere so oni dali življenja?

Ali smo v teh 30 letih lažnega miru toliko izgubili sebe in pojmovanje, kdo smo, kaj smo in od kod prihajamo? Ali smo pozabili pokojnega Safeta in njegove tovariše – borce Hadžija Arslanija Šoka, Samirja Petrovića in mnoge druge junake? Se danes spominjamo Nusreta Davuta, človeka, ki je uničil prvi tank v Sarajevu? Nas je strah odgovora na ta vprašanja?

Navsezadnje, če smo pozabili vse tisto, za kar so se ti pogumni vitezi borili in dali življenja, se moramo vprašati, ali smo si zaslužili življenje, boljše od tega, ki ga živimo?

Vlast preko pravičnih zakonov, preglednega delovanja institucij, politične participacije zagotavlja, da družba deluje na načelih pravičnosti in enakosti pred zakonom. Smo mi preko pravnega reda institucionalizirali pravičnost, enakost in demokratične vrednote, ki bi razvili in oblikovali pošteno družbo?

Bo in kdo bo prevzel odgovornost kot ključni dejavnik, ki pomaga pri izgradnji zaupanja, pravičnosti in stabilnosti v družbi?

Spomin sam po sebi je lepa stvar, vendar ne smemo pozabiti, da imamo tudi obveznost do teh naših junakov in njihovih družin. Če ne bi bilo njih in njihove hrabrosti, danes ne bi bilo ne nas.

Imamo amanet, da se spominjamo, da negujemo civilizacijske vrednote, ki so jih ti ljudje branili, za katere so dali življenja, in imamo kot družba obveznost, da skrbimo za njihove družine, enako požrtvovalno, kot so oni skrbeli za nas, ko je bilo najtežje.

Naj jima je večni mir in slava.

Vitezi, hvala vam za življenjsko lekcijo!