Kako je današnji istup tužioca Vukojičića na suđenju ogolio suštinu procesa za Dobrovoljačku!

(Patria) – „Ta zadeva je zaključena, kako je zaključena. In jaz vam pravim, da ne boste kazensko odgovarjali!“

To je danes izrekel postopek tožilec Mladen Vukojičić pričama Edinu Selmanoviću na naroku v zadevi „Ejup Ganić in drugi“, bolj znani kot primer Dobrovoljačka.

Prav v tej izjavi je celoten smisel procesa, ki se že leta vodi pred sodiščem BiH, postal očiten. Ker očitno cilj ni ugotavljanje resnice, ki je bila že zdavnaj obravnavana in ugotovljena tudi v Haagu, ampak poskus zgodovinskega revizionizma in političnega izenačevanja žrtve in agresorja, po matrici pisanih obtožnic iz Beograda.

Toda opazka tožilca njegovemu priči kot da ni izzvala posebne reakcije niti pri sodnemu senatu.

Selmanović, ki je pričal o dogodkih 3. maja 1992. leta v Dobrovoljački ulici, se danes večkrat ni mogel spomniti podrobnosti, ki jih je prej navedel v izjavi, dani tujim preiskovalcem tožilstva BiH leta 2011.

Tako se danes ni mogel spomniti, da je med preiskavo trdil, da je ena oseba ustrelila v tilnik vojaka, ki je vozil transporter v koloni Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Prej je rekel, da gre za osebo z vzdevkom Šulc, katerega ime in priimek ne pozna, in da ga po tem nikoli več ni videl.

Selmanović je navedel, da je bil aprila 1992. pripadnik enote „Bosna 200“. Pripovedoval je, da so pripadniki JLA prijeli mimoidoče in pretepali pripadnike rezervne policije, zaradi česar so se državljani bali mimo zgradbe Druge vojaške oblasti.

Ni mogel potrditi, da so zaradi tega obkolili vojašnico na Bistriku.

„Nismo bili razporejeni, morda sem uporabil to besedo, vendar nismo bili razporejeni, da streljamo in zajemamo,“ je dejal Selmanović.

Povedal je, da je bil tistega 3. maja pri pekarni na Bistriku in videl vojake, kako izhajajo iz vojašnice, ter da so imeli „alkohol v rokah, kape, kokarde in puške“.

Potrdil je tudi, da je pripadnik njegove enote Rašid Selak ležal v parku in streljal, ter da je Sarajevo v tistih dneh obstreljevalo.

Spomnil se je tudi situacije, ko je neki starešina JLA mlajšemu vojaku rekel, naj ne govori z njimi, vendar ni mogel potrditi prejšnje izjave, da ga je ob tem udaril dvakrat ali trikrat.

Selmanović je govoril tudi o ženski iz kolone, muslimanki, zaposleni v JLA, ki je bila ranjena in odpeljana v Dom zdravja, dodal pa je, da je kasneje slišal, da je podlegla poškodbam.

Povedal je tudi, da so 3. maja samoiniciativno izstopili na ulico, da bi videli, kaj se dogaja, ter da se ne spomni, kdaj so dobili orožje od Teritorialne obrambe ali kdaj so „Zelene beretke“ vstopile v njeno sestavo.

Druga priča Muhamed Hukara je povedal, da je bil voznik v enoti Ramiza Delalića Ćele. Navedel je, da so imeli štab na Vratniku, vendar ne ve, kateri enoti so pripadali, niti ne more potrditi, da so bili del Teritorialne obrambe.

„Takrat so se vsi, ki so nudili odpor, kolokvijalno imenovali teritorialci,“ je dejal Hukara.

Pripovedoval je, kako jih je Delalić poklical k Občini Stari Grad, ko se je začel umik iz vojašnice, po čemer so odšli v Dobrovoljačko ulico.

Po njegovih besedah se je Delalić povzpel na transporter in se pogovarjal s predsednikom Alijo Izetbegovićem.

Po zaustavitvi kolone, kot je navedel, se je na transporter povzpel tudi Jovan Divjak in govoril, naj se ne strelja.

Hukara je dejal, da je Delalić vzel nekaj neprebojnih jopičev in pušk, ki so jih posamezniki vzeli od vojakov iz kolone.

Med zaslišanjem so bile prikazane tudi fotografije, na katerih je Hukara. Odvetnik Asim Crnalić je zahteval, da se ena fotografija ponovno prikaže, pri čemer je opozoril na civilno zgradbo v ozadju, popolnoma preluknjano s streli.

Na vprašanje, ali so poškodbe nastale že prej med obstreljevanjem in streljanjem po Sarajevu, je Hukara odgovoril:

„Da, so. Ker sem tisti dan slišal morda tri strele. To na zgradbi je večje delovanje.“

Tožilstvo je poskušalo priči predstaviti tudi določene posnetke pogovorov, vendar sodni senat tega ni dovolil po ugovoru obrambe.

Zagovornica Jesenka Rešidović je navedla, da ni znano, kdo in kdaj je snemal pogovore, niti na kakšen način so bili pridobljeni, dodala pa je, da je z delom gradiva manipulirano.

Senat je odločil, da lahko tožilstvo morebiti ponovno pokliče pričo, potem ko dokaže zakonitost in avtentičnost posnetkov.

Hukara je na koncu potrdil, da ni bil mobiliziran, ko jih je Delalić poklical, da ne ve, v čigavi sestavi je Delalić deloval, niti od koga je dobil orožje, ki ga je kasneje delil.

Nadaljevanje sojenja je razpisano za 10. junij.