Kajganić ni odobril aretacije osumljenih za vojne zločine v Zvorniku, po pozivu na sodišče so pobegnili

Napisala: Amra Vrabac

Glavni tožilec tožilstva BiH Milanko Kajganić ni želel odrediti aretacije Petka Panića in Vinka Radovića, ki ju sumijo zločina proti človečnosti po kazenskem zakoniku BiH, ampak jima je odredil poziv, naj se javita na tožilstvo BiH kot osumljenca za zločine nad Bošnjaki v Zvorniku, je izvedela Patria.

Vendar pa je postalo skorajda že pravilo, da sta se oba osumljenca po prejetih pozivih v beg. Glede na sume, da se bo to zgodilo, so ju aretirali po odredbi tožilca tožilstva BiH na območju mejnega prehoda Zvornik in mejnega prehoda Karakaj, kjer ju je prevzela agencija SIPA od mejne policije BiH.

Toda, čeprav je tožilstvo BiH zahtevalo pripor zaradi nevarnosti bega osumljencev in nevarnosti, da bi s prostosti ovirala preiskavo, prikrivala dokaze in vplivala na priče ali sostorilce, je sodišče BiH odredilo hišni pripor!

Osumljenega Radovića sumijo, da je kot predstavnik nekdanjih civilnih in vojaških oblasti v Zvorniku, osumljenega Panića pa kot namestnika poveljnika policije v Zvorniku, spomladi 1992. leta sodeloval pri sistematičnem pregonu več tisoč civilistov bošnjaške narodnosti iz krajev Đulići, Klisa in okoliških krajev, ter pri nezakonitem ločevanju, zlorabi in zapiranju okoli 700 moških in dečkov, starih med 16 in 70 let, pri čemer so bili storjeni tudi umori več oseb, ki so bili nezakonito zaprti v Tehnično-šolski center v Karakaju. Med pregonom prebivalstva je potekalo ropanje civilistov, odvzemanje denarja in dragocenosti, ropanje traktorjev, vozil in drugega blaga, nato pa je preostalo prebivalstvo napotilo na ozemlje pod nadzorom Armade RBiH v Kalesiji.

Od 700 umorjenih oseb se še vedno išče okoli 250 žrtev. Razsežnosti tega zločina so šokantne. V dvorani v Karakaju so v začetku junija 1992. leta pazniki kurili ogrevanje, da bi mučili ujetnike Bošnjake. Zaradi takšne prakse tožilstva BiH, da se osumljencem pošiljajo pozivi, je eden od osumljencev za vojne zločine v Zvorniku dobesedno izginil in ga ni mogoče izslediti. Preiskava obsega okoli 20 oseb, zaradi pozivov, ki si jih pošiljajo, pa se medsebojno opozarjajo na akcije tožilstva BiH.

Čeprav gre za zapleten primer, kjer je jasna vloga obeh osumljencev, je Kajganić zavrnil podpisati odredbo za aretacijo. Po navedbah Patrije se Kajganić sprašuje, kaj bodo rekle „borčevske organizacije iz Rs“.

Ti primeri so leta v predalih, ker gre za tako imenovane zapletene primere z več osumljenci. Te primere spremljajo tudi iz Haškega sodišča. Po navodilih VSTV-ja imajo ti primeri prednost, ker gre za množične zločine. Vendar pa so nekateri tožilci zaradi izpolnjevanja norme delali enostavnejše primere z enim obtožencem, medtem ko so taki primeri ostajali.

Zaradi poteka časa tako priče kot obtoženci starajo in umirajo, zato je čas odločilen dejavnik. Po informacijah Patrije vojni zločini niso več prednostna naloga tožilstva BiH, temveč organizirani kriminal in predmeti Sky. Za primere genocida sta razporejena le dva tožilca, medtem ko je še na desetine osumljencev.

Zaradi aretiranih v primerih Sky se je zmanjšala kapaciteta pripornih enot, zato se tudi to upošteva kot razlog, da se osumljencem za vojne zločine odredi hišni pripor ali prepovedne ukrepe. Na ta način se osumljencem omogoči načrtovanje bega, že imeli smo takšne primere.

Glede aretacije sedmih osumljencev za genocid v Srebrenici, Kajganić ni imel izbire, saj je splošno stališče oddelka za vojne zločine, da se za to kaznivo dejanje ne pošiljajo pozivi.

SIPA je aretirala sedem oseb, vendar o tej akciji tožilstvo BiH ni objavilo niti ene besede. Celo narok za pripor je bil ločen glede enega osumljenca, Sretenu Miloševiću je bil narok opravljen v petek, medtem ko je za ostalih šest danes. Milošević ima tudi državljanstvo BiH in Srbije, živi v Srbiji in dela v BiH. Gre za sedem nekdanjih poveljnikov in pripadnikov Zvorniške brigade Vojske Republike Srbske (VRs). Aretiranci so povezani z ustrelitvijo in umorom okoli 800 žrtev bošnjaške narodnosti na lokaciji Orahovac, po padcu varovane cone Srebrenica.

Po informacijah, s katerimi razpolaga Patria, je okoli 50 osumljencev za genocid in druge zločine v Srebrenici nedosegljivih pravosodju BiH. Največ jih je v Srbiji, kot je primer z obtoženim za genocid Milomirom Savčićem. Na sestanku, na katerem se je govorilo o aretaciji Savčića, je bil prisoten takratni tožilec Kajganić. Z Savčićevim odvetnikom Miodragom Stojanovićem je komuniciral Milorad Kojić, takratni direktor Republiškega centra za raziskovanje vojne, vojnih zločinov in iskanje pogrešanih oseb Republike Srbske, ki ga je opozoril, da se pripravlja aretacija Savčića. Kojić je dejal, da so ga na to opozorili „naši ljudje od spodaj“. Na tem sestanku, kot je pisala Istraga, je Kajganić dejal: „Gordana bo imela težave, če bo Savčić aretiran. Ne potrebujemo spektakla in preiskav,“ je dejal Milanko Kajganić na tem sestanku, misleč na takratno glavno tožilko Gordanjo Tadić. Sicer pa je Kajganić na tožilstvo BiH prišel brez ene same vložene obtožnice. Gre za človeka, ki ni delal kot tožilec niti ni nikoli vložil obtožnice pred prihodom na tožilstvo BiH. V MUP Rs je bil zaposlen od 1994. do 2006. leta, nato pa je prešel na Specialno tožilstvo v Banja Luko, kjer je delal kot tožilski preiskovalec. V uradni biografiji, ki jo je še vedno mogoče najti na spletu, je jasno navedeno, da je delal kot tožilski preiskovalec, medtem ko je v biografiji, ki je trenutno postavljena na spletni strani tožilstva BiH, le navedeno, da je delal na Specialnem tožilstvu.

V začetku avgusta 2021. je Savčić pobegnil, potem ko je sodišče BiH odločilo, da mu odredi pripor zaradi kršitve prepovednih ukrepov. Vendar pa je odkorakal iz sodišča BiH, nekaj ur kasneje pa ga sodna policija ni več našla na naslovu. Savčić je bil že davno v Srbiji.