KO OBSTAJA TELEFON Kdo v resnici vodi SIPA in zakaj se Hasanović srečuje s Ćulumom zunaj sedeža agencije?

Napisal: A. Čorbo-Zećo

Medtem ko se pred pravosodnimi institucijami Bosne in Hercegovine nahajajo primeri s pomembnimi političnimi in družbenimi posledicami, se v ozadju odvijajo procesi, ki povzročajo resno zaskrbljenost glede neodvisnosti in funkcionalnosti ključnih državnih agencij. In to tistih, ki morajo po zakonu in ustavi predvsem skrbeti za varnost vseh državljanov BiH.

Eden takih primerov je povezan z nedavnim sestankom v SIPA-i, ki je potekal 7. maja, kjer so po informacijah, do katerih je prišla Patria, preiskovalci poskušali dogovoriti naslednje korake v zapletenem primeru, bolj znanem kot Milorad Dodik in drugi. Drugi so Nenad Stevandić in Radovan Višković. Vsi so visoki funkcionarji Republike srbske, formalno begunci pred pravosodjem BiH, neformalno pa svobodni ljudje, ki potujejo, kamor in kadar želijo.

Po dostopnih informacijah je bil ta sestanek v SIPA-i 7. maja prekinjen v trenutku, ko je pomočnik direktorja za preiskovalni sektor, Suad Hasanović, prejel telefonski klic. Kot naj bi bili prisotni obveščeni, je klic prispel od nekdanjega direktorja SIPA-e Darka Ćuluma, nakar je Hasanović sklenil zapustiti sestanek zaradi domnevnega sestanka izven prostorov agencije!?

Takšen ukrep, čeprav morda proceduralno obrazložljiv, je povzročil zaskrbljenost in negotovost med prisotnimi preiskovalci, ki so, po naših virih, pričakovali konkretne usmeritve in institucionalno zaščito pri svojem zakonitem delovanju. Nekateri od njih so, kot se neuradno izve, sklenili bolniški dopust, kar dodatno kaže na prisoten občutek pritiska in negotovosti znotraj institucije.
Vprašanja se porajajo sama od sebe: ali se informacije iz občutljivih preiskav smejo deliti z osebami, ki nimajo več formalnih pristojnosti? A Ćulum jih zagotovo nima!

Kdo nudi podporo uslužbencem, ki delajo na primerih z velikim javnim interesom? In najpomembneje, ali so znotraj same agencije vsi deli sistema enako zavezani spoštovanju odredb tožilstva in sodišča BiH?

V tem kontekstu se omenjajo tudi druga imena, kot je Amer Veiz, ki je formalno na čelu preiskovalne ekipe, in Novak Mijović, kateremu so, po trditvah znotraj sistema, prenesena določena vodstvena pooblastila. Ni potrditve, da so omenjene osebe delovale izven okvirjev svojih pooblastil, vendar obstajajo pozivi strokovne in civilne javnosti k večji transparentnosti in odgovornosti v tako občutljivih primerih.

Prav tako naši viri navajajo, da so posamezni uslužbenci SIPA-e poskušali opozoriti pristojne, zato se ne izključuje niti prijava FUP-u glede domnevnih notranjih nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na zakonitost njihovega dela.

V teh trenutkih, ko se politična temperatura v državi ne znižuje, je nujno zagotoviti, da institucije ostanejo trdno na strani zakona in javnega interesa. SIPA, kot ključna državna agencija, mora jasno pokazati, da je nad kakršnim koli političnim vplivom, ne glede na to, kdo je predmet preiskave.

Kajti, če preiskovalci ne morejo dobiti zaščite znotraj lastne institucije, se postavlja vprašanje, ali lahko sistem sploh zaščiti državljane. Odgovor je vnaprej znan, in znano je, da je za vse odgovoren tudi Svet ministrov BiH, ki formalno ni razrešil Ćuluma, zato se ta, po neuspešni igri z Dodikom, poskuša vrniti na čelo SIPA-e!