Ko se Nikšić češlja kot Čović: Samo diktatura, prisegam na Tita!

Piše: Rasim Belko

Na imovini Komunistične partije Jugoslavije, na oblasti po apartmajskem režimu in z lažnim predstavljanjem, da so socialni demokrati, Socialnodemokratska stranka Bosne in Hercegovine je pripravljena v parlamentarno življenje Federacije uvesti diktaturo.

Od korenin se očitno ne da pobegniti, a ne pravnemu nasilju, brez katerega stranka, ki je že zdavnaj izgubila politički obraz, nikoli ne bi bila na oblasti. Zakaj je SDP ključna v zgodbi o antidemokratičnem prihodu na oblast in uvedbi parlamentarne diktature?

Zelo preprosto, zaradi tega, kar bi ta stranka morala predstavljati, saj se SDP že od Daytona vrednoti kot državljanska stranka multietnične sestave. Toda, kot da so v SDP-ju spoznali, da boj za ideale internacionale in državljansko-demokratične družbe ne prinaša udobnih foteljev, položajev, denarja in moči. Zato so verjetno stopili ob bok radikalni desnici HDZ-ja BiH v rušilnem pohodu na demokracijo.

Ob njih je tudi selektivno liberalna Naša stranka, katere vrednote človekovih pravic ne temeljijo na konvencijah in civilizacijskih normah, ampak se spreminjajo od situacije do situacije. NiP je na drugi strani le struktura interesnih formacij, ki jim tisto, kar so dobivali drugod, ni bilo dovolj.

Ko vse pogledamo, ob jasni dejstvu, da HDZ BiH ne obupa od popolnega nadzora nad Federacijo in da je tudi Dragan Čović produkt KPJ, je jasno, od kod spremembe poslovnika po recepturi Tita in partije.

A receptura je diktatura. Tako jo vsaj vidi Mahir Mešalić, vodja kluba DF v Predstavniškem domu.

„Predlog sprememb poslovnika Predstavniškega doma FBiH je uvedba diktature. Ta novi poslovnik predvideva zmanjšanje števila razprav, replik, zmanjšanje minut za poslanca za razpravo, to bo slabše stanje kot v entiteti RS,“ pravi Mešalić za NAP.

Admir Čavalić v pogovoru za NAP pravi, da „predlagane spremembe poslovnika zmanjšujejo pomen Parlamenta, povečujejo pa pomen vladajoče večine.“

„Te spremembe poslovnika na mala vrata uvajajo nekaj kot institucijo verbalnega delikta, kjer se vidi, da se poskuša omejiti izlaganje poslancev, da se glasuje na koncu o vseh točkah, da predstavniki večine ne bi rabili biti na razpravah po vseh točkah, ter da se omejijo razprave. To je antidemokratično omejevanje svobode,“ je stališče Čavalića.

Trojka in HDZ sta očitno sklenila, da jima je opozicija odveč v parlamentarnem delovanju, zato sta predlagala, da se predlogi dnevnega reda v novem poslovniku lahko dostavljajo najkasneje 24 ur pred sejo, da poslanci ne morejo veliko govoriti, ker to pušča slab umetniški vtis pri nikoli slabši in neuspešnejši oblasti, da lahko vodstvo doma odvzame besedo in izključi predstavnike ter še marsikaj podobnega.

V največji meri je bilo vse to že opredeljeno, le zdaj se želi prilagoditi modelu vodenja sej, znanemu tudi kot „Stevandićev model“. Parlament Federacije že od Mirnesa Ajanovića ni imel primera Nebojše Vukanovića. Če levičarjem, liberalcem, radikalcem uspe njihova namera, bo večji del opozicije seje predčasno končeval v politični slačilnici.

Koga sploh briga evropska in demokratična praksa. Toda, celotna zgodba o poslovniku bi se lahko končala na Ustavnem sodišču FBiH, glede na to, da se uvaja praksa, ki je v nasprotju s človekovimi pravicami in pravicami izvoljenih funkcionarjev, pa tudi zaradi retroaktivne uporabe poslovnika, s katero trojka in HDZ poskušata zamenjati kadre v delovnih telesih.

In vsi že vedo, da je to predvsem zaradi Komisije za izbor in imenovanje, da bi trojkaši izpolnili obljubo in izbrali Čovićevega Marina Vukojo v Ustavno sodišče. Poleg Vukoje je cilj zagotoviti prehodnost v delovnih telesih tudi za dva sodnika Ustavnega sodišča BiH, ki bosta izbrana prihodnje leto.

Mešalić pravi, da se tako odpravlja strokovnost in kompetentnost.

„Komisije se delijo po strokovnosti. Zdaj, ko eden poslanec odstopi, bil pa je član Komisije za izbor in imenovanje, zakonodajno-pravne komisije ali ustavno-pravne, tisti, ki je vstopil ali vstopi, ga zamenja. Če je bil v zakonodajno-pravni komisiji pravnik, namesto njega pa je vstopil specialist medicine, je jasno, kam to vodi,“ poudarja Mešalić.

Član Komisije za izbor in imenovanje Eldar Čomor (SDA) za NAP pravi: „Gre za poskus prevzema nadzora nad Komisijo za izbor in imenovanje. V igri je izključna želja, da na Parlament FBiH prispe samo eno ime kandidata za sodnika Ustavnega sodišča BiH - Marin Vukoja, ki so ga politični ocenili kot prvega kandidata, čeprav nima dneva delovne dobe v pravosodju.“

Vse je jasno, Nikšić in Čović sta si začela biti podobna, kot bi rekli – češljata se enako. In prisegata enako – samo diktatura, prisegam na Tita!

O človekovih pravicah, ustavnosti, demokraciji, bodo računali, ko bodo šli v opozicijo, kaj jim je zdaj treba, da jim to nagaja!