Ko piše Blinken: Dino naj omili Čovića, Hrvaška bo poskrbela za Bosno!?

Piše: Amina Čorbo-Zećo @aminacorbozeco

Kmalu bo sedem let, odkar se govori, da je Dragan Čović 'izpolnil' pogoje za uvrstitev na črni seznam Združenih držav Amerike, natančneje, sedem let je minilo, odkar sem pisala prav o tej temi. Bilo je tik zatem, ko je bil Milorad Dodik leta 2017 prvič uvrščen na ameriški črni seznam zaradi spodkopavanja Daytonskega sporazuma in njegovih groženj suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine.

Čović je bil v podobni smeri vseh teh let, vendar ZDA nikoli niso konkretno ukrepale, vse do trenutka, ko niso videle svojega osebnega interesa v tem.

Zdaj je jasno, da je interes administracije v Washingtonu (v tem primeru plin in Južna interkonekcija) razlog, da se Čoviću grozi s črnim seznamom, zato sklepamo, da jim za ureditev BiH ni prav mar, saj v nadzorovanem kaosu in z vsiljeno oblastjo tuji dejavnik najbolj profitira.

Nejasno je, zakaj ameriški državni sekretar Antony Blinken poziva ministra za zunanje zadeve BiH Elmedina Konakovića, naj izvrši pritisk na predsednika HDZ Dragana Čovića, da bi se nujno sprejel zakon o južni plinski interkonekciji, in ne komunicira neposredno s Čovićem. Še večji problem tega nerazumevanja leži v drugem delu pisma!

"Isto zahtevo pošiljam tudi hrvaškemu ministru za zunanje zadeve Gordanu Grlić-Radmanu, naše veleposlaništvo pa bo to spremljalo. Veselimo se našega nadaljnjega dela na krepitvi vaše energetske varnosti ne le z diverzifikacijo energetskih poti, temveč tudi z diverzifikacijo energetskih virov, da bi izboljšali obveznosti, sprejete na COP28 za potrojitev obnovljive energije na globalni ravni in prehod z fosilnih goriv. Ti skupni napori bodo zagotovili še večjo energetsko varnost za vaše države," je napisal ameriški državni sekretar v pismu, naslovljenem na ministra za zunanje zadeve BiH.

S tem so ZDA posredno priznale, da ima Hrvaška precejšen vpliv na notranje odnose v BiH, kar je popolnoma v nasprotju z odnosi med državama in dobrososedskim obnašanjem ter ni v skladu niti z demokratičnimi standardi. Vendar pa ZDA očitno vedo, da Dragan Čović in HDZ BiH ne naredita nobenega koraka, če ne dobita zelene luči iz Zagreba, pismo Blinkena, naslovljeno tudi na Grlić-Radmana, pa legalizira takšen nedopusten pojav.

Jasno je torej, da se ZDA globoko zavedajo ovir Dragana Čovića, vendar jim to ni preprečilo, da bi dali polno podporo Christianu Schmidtu pri vsiljevanju sprememb volilnega zakona BiH, ki so močno utrdile HDZ BiH v oblasti, natančneje, brez njih je nemogoče oblikovati oblast, in to so storili po letih in letih blokade Federacije. Takrat niso grozili s črnim seznamom. Celo grožnje 'nemirov na jugu' niso privedle do odziva ZDA, razen izraza zaskrbljenosti, nato pa so ugodili Čovićevim zahtevam.

Spremembe volilnega zakona BiH, kot jih zahteva Dragan Čović, bi prinesle nove etnične delitve v BiH in vsa polemika se je vrtela okoli tega, vendar je Čović spet nagrajen z novimi štirimi leti oblasti, da bi ob pomoči Hrvaške še naprej vztrajal pri pogubnem legitimnem predstavljanju!

Porazno je, da ZDA iščejo pomoč pri ministru sosednje države, ki je bila mimogrede tudi agresor na BiH. In to se jim zdi normalno v okoliščinah, v katerih živimo.

In prav zaradi takšnih potez vse več probosanskih sil znotraj BiH spoznava, da ZDA, kot nekdaj dokazani prijatelj BiH, spreminjajo smer delovanja ali pa so izgubljene v interpretacijah dogajanj znotraj BiH (kar je malo verjetno).

In medtem ko so leta veleposlaništvo ZDA, OHR, OVSE in druge mednarodne organizacije v BiH le sporočale, da je kakršnakoli politična blokada vzpostavitve oblasti v BiH nedopustna, Čović pa jo je izvajal, niso storile nič konkretnega. Takrat ni bilo pisem iz Washingtona.

Zdaj, ko je vprašljiva Južna interkonekcija, naj bi naj torej verjeli, da so ZDA prijateljice BiH in da bo Čović na črnem seznamu zaradi korupcije (!?), čeprav bi moral že zdavnaj končati na obtožbeni klopi, pa tudi na črnem seznamu, zaradi kršitve ustavnega reda in držanja Federacije BiH v blokadi. Vendar se to ni zgodilo, verjetno se ne bo zgodilo niti zdaj, saj se bo našel kompromis, v katerem bo Južna interkonekcija zgrajena, s tem pa se bo v političnem življenju obdržal tudi Čović.

Vprašljivo je le, ali bo ameriška administracija privolila v to, da to interkonekcijo nadzoruje politična naslednica UZP-ja, kar bi Čoviću omogočilo, da še naprej deli to državo, ob pomoči Hrvaške, pa tudi drugih držav Zahoda. Kajti te države so mu pomagale, da je Schmidt suspendiral Ustavo in vsilil rešitve, ki ustrezajo izključno njemu in njegovi stranki!