Eden od razlogov za padec sodbe 'Kovačević': Sodišče je ugotovilo, da je bil visoki predstavnik zastrašen

(Patria) - Veliko senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v končni sodbi v zadevi "Slaven Kovačević proti BiH" ugotovil, da je vlagatelj zastraševal visokega predstavnika Christiana Schmidta in vršilko dolžnosti agentke BiH pred Sodiščem v Strasbourgu, piše Istraga.ba.

/qpost/421521

Evropski sud za ljudska prava objavio puni sadržaj presude 'Kovačević': Pet sudija izdvojilo mišljenje

(Patria) - Na stranici Evropskog suda za ljudska prava u Strazburu objavljen je puni sadržaj presude Velikog vijeća u predmetu

Sodišče poudarja, da je zavrnilo izpodbijanje njihove legitimnosti, ker argumenti, na katere se sklicuje Kovačević, niso temeljili na dogodkih po izdaji prvostopenjske sodbe, temveč so bili enako uporabni med postopkom pred senatom.

"Dopuščanje vlagatelju, da v tej fazi postopka izpodbija pooblastila vršilcev dolžnosti agentov, bi škodovalo pravni varnosti in stabilnosti ter bi bilo v nasprotju s pravilnim izvajanjem pravice.

Poleg tega v vmesnem času ni bilo uradnih odločitev Sveta ministrov Bosne in Hercegovine ali katerega koli drugega pristojnega državnega organa o umiku zahteve za predložitev zadeve velikemu senatu ali o pooblastilih trenutnih vršilcev dolžnosti agentov.

V skladu s tem je vršilka dolžnosti agenta za namene pravila 35 poslovnika sodišča ohranila svoj status predstavnice vlade v postopku velikega senata. Če je prišlo do kakršne koli resnične nepravilnosti v smislu domačega prava, to ni bilo v pristojnosti sodišča, da odloča o tem," je zaključilo sodišče.

Sodišče je tudi ugotovilo, da je Kovačević podal določene pripombe in obtožbe v zvezi s sodniki sodišča, zlasti takratnim predsednikom sodišča, vršilci dolžnosti agentov in visokim predstavnikom za BiH.

"Kar se nanaša na neupravičene osebne napade, zastraševanje in zlonamerne obtožbe, ki so presegale meje dovoljene kritike. Sodišče je poudarilo, da je Kovačević s tako prezirom napadajoč takratnega predsednika sodišča pokazal nespoštovanje do same institucije, na katero se je obrnil za zaščito svojih pravic.

Sodišče tudi meni, da je med postopkom ravnal zavajajoče glede vprašanja, ki je potencialno relevantno za zadevo (ne glede na to, ali se je predstavljal kot Hrvat, ko je bil član mestnega sveta Sarajeva), je navedeno v obrazložitvi.

"Glede volitev v Dom narodov je sodišče ugotovilo, da pravica vlagatelja do glasovanja na volitvah v kantonalno skupščino in s tem posredno na volitvah v Dom narodov ni bila zadostna za ugotovitev njegovega statusa žrtve diskriminacije.

Drugače bi on in po analogiji celotno volilno telo praktično samodejno imelo status žrtve glede volilnih pravil, ne da bi dokazal, da ta pravila neposredno in osebno diskriminatorno vplivajo nanj.

Niti ni bilo dovolj, da je bil podvržen zakonodajni oblasti Doma narodov, kot vsi državljani Bosne in Hercegovine. Natančnejša ocena bi morala biti izvedena na podlagi konkretnih pritožb," poudarja sodišče.

Sodišče dodaja, da mu statusa žrtve ni moglo priznati le na podlagi ugotovitev sodišča v zadevi Sejdić in Finci ter podobnih primerov proti BiH.

Sodišče je poudarilo, da se ta primer bistveno razlikuje po tem, da izpodbijanje pravil ni bilo s stališča pravice do kandidiranja na volitvah, torej "pasivne" pravice, temveč s stališča volivca, ki izvaja "aktivno" volilno pravico.

Sodišče ni ugotovilo, da bi Kovačevićevi argumenti vsebovali kakršen koli utemeljen element diskriminatornega ravnanja, ki bi ga neposredno in osebno prizadel, bodisi na individualni ali skupinski ravni.

"Sodišče je ugotovilo, da se izvajanje volitev v zakonodajna telesa v vsakem entitetu Bosne in Hercegovine ureja z različnimi volilnimi pravili, specifičnimi za strukturo entiteta, kot je določeno v njihovih ustreznih ustavah.

Za namene določanja sestave Doma narodov je vsaka skupina volivcev uresničevala svojo volilno pravico v svojih ustreznih volilnih enotah znotraj vsakega entiteta, ne neposredno, temveč preko ločenih zakonodajnih teles, ki so upravljala njihove ustrezne entitete.

Tako kot Kovačević ni mogel sodelovati pri volitvah srbskih delegatov v Dom narodov iz Republike Srbske, tako so bili tudi volivci iz tega entiteta izključeni iz ustreznega postopka v Federaciji," navaja sodišče.

Sodišče dodaja, da je, če se je Kovačević pritožil na svojo nemožnost sodelovanja v volilnem procesu v drugem entitetu in se skliceval na delovanje volilnega sistema na podlagi ene volilne enote, učinkovito izpodbijal temelje volilnega in ustavnega sistema, ki velja v BiH.

"Namesto da bi kazal na dejansko razliko v obravnavi med dvema različnima skupinama volivcev pri uresničevanju pravice, predvidene s konvencijo ali nacionalnim zakonom," navaja sodišče.

Sodniki so poudarili, da sodišče ne more izvajati splošnega pregleda skladnosti volilnega sistema v toženi državi po entitetskih linijah s konvencijo, niti ne more abstraktno primerjati načina, kako so bile volitve izvedene v vsakem entitetu.

"Naloga sodišča je bila ugotoviti, ali so specifična pravila imela neposreden in oseben diskriminatoren vpliv na vlagatelja.

Sodišče je opozorilo, da Kovačević ni predložil nobenih dokazov o tem, ali in kako je bil kot posamezni volivec s prebivališčem v Federaciji v neugodnem položaju ali kako drugače izpostavljen različni obravnavi kot rezultat organizacije volitev po entitetskih linijah, in ni predložil informacij o tem, kako je delovanje volilnega sistema v praksi vplivalo na njegov glas na kantonalni ravni in njegovo zastopanost v Domu narodov BiH, drugače v primerjavi z volivci v Republiki Srbski," poudarja sodišče.

Sodišče je zaključilo, da pritožbe Kovačevića v zvezi z Domom narodov ciljajo na povzročitev temeljnih in konceptualnih sprememb ustavne strukture in volilne zakonodaje v BiH na splošno.

Dodatno je sodišče zaključilo, da Kovačević v kontekstu volitev v Predsedstvo BiH ni uspel dokazati, da je "žrtev" diskriminacije glede katerega koli zaznanega pomanjkljivosti v procesu volitev v Predsedstvo.