Se je odnos SDP-ja in Naše stranke do NIP-a in Konakovića spremen po objavi sporočil Sky?

Napisala: Amra Vrabac

Čez manj kot pet mesecev bodo v BiH potekale lokalne volitve. Roki so določeni, politične stranke pa imajo dva meseca časa za prijavo kandidatov in vložitev kandidacijskih list.
Stranke trojke (SDP, NIP, Naša stranka), ki so leta 2020 nastopile s skupnimi kandidati za načelnike/župane, so dosegle uspeh in prevzele nekatere občine, kjer je več let vladala SDA. Ta koncept naj bi ponudil nekaj novega, ali so vsaj tako obljubljali.

Kmalu po tem uspehu so na površje začeli izplavati problemi, od občine do občine pa so se spreminjali odnosi med strankami trojke. Teh odnosov niso uspeli popraviti niti voditelji strank.

Najočitnejši konflikt je v občini Center. Čeprav je Narod i Pravda skupaj s SDP-jem in Našo stranko zagotovil zmago Srđana Mandića za načelnika, je klub svetnikov NIP-a sprožil odpoklic Mandića. Do referenduma ni prišlo, vendar so odnosi na relaciji NIP-Mandić nepopravljivo uničeni. Predsednik NIP-a Elmedin Konaković je poskušal umiriti napetosti, vendar svetniki niso odstopali. Mandić zdaj napoveduje novo kandidaturo za načelnika, vendar ni jasno, na kakšno podporo računa. NIP Center zagotovo ne bo podprl Mandića, vprašanje pa je, kako se bo opredelil SDP Center in celotno vodstvo Naše stranke do te kandidature.

Koncept trojke v tej občini je doživel polom, več drugih strank pa se pogaja o skupnem kandidatu. Za zdaj se sliši ime Dennisa Gratza iz DF-ja, ki bi ga lahko podprli tudi SDA, Stranka za BiH, NES…

Še ena občina, okoli katere se lomijo kopja in kjer je bilo težav tudi s samim vodenjem sej občinskega sveta, je Novo Sarajevo. Čeprav se je trojka (takrat četverica z NBL Ibrahimom Hadžibajrićem) takrat združila okoli nestrankarskega kandidata Hasana Tanovića, so težave obstajale že od samega začetka mandata.

Iz strank trojke so deževale obtožbe na račun Tanovića, ki je uradno pristopil k SDP-ju, vendar niti v tej stranki niso pripravljeni stati za novo Tanovićevo kandidaturo.

Apetiti so narasli znotraj dveh strank v trojki, pripravljenega kandidata pa imata tako Narod i Pravda kot Naša stranka. Po drugi strani pa tudi opozicija ne miruje, zato bi to lahko bila občina z največ kandidati, če se strankam ne uspe dogovoriti in zmanjšati boj na samo dva kandidata. Ni skrivnost, da bi NIP na čelu Novog Sarajeva rad videl Samirja Avdića (nekdanjega ministra v vladi KS in podžupana Sarajeva), medtem ko je Naša stranka pripravljena podpreti Vildano Bešlijo, ki je začela objavljati promocijske videe o tej občini. Glede na težave, ki vladajo v občinskem odboru SDP Novo Sarajevo in poskuse, da bi določeni posamezniki, blizu Adnanu Šteti in Nerminu Nikšiću, prevzeli odbor, kot se je zgodilo v Novem Gradu, je vprašanje, koliko bo SDP pripravljen uveljavljati svoje zahteve ali se bo umaknil pred željo NIP-a.

Za zdaj ima trojka dogovor o dveh kandidatih in sicer Nerminu Muzurju (NIP) na Ilidži in Irfanu Čengiću (SDP) v Starem Gradu. Vse drugo še vedno visi v zraku in vprašanje je, ali jim bo uspelo doseči dogovor še za kakšno občino.

Čeprav je NIP od strank trojke dosegel največ glasov na volitvah leta 2020, bi letos rezultat lahko bil precej drugačen. Stranke trojke so na oblasti v KS že peto leto. Številne težave, ki jih niso rešili, narašča nezadovoljstvo zdravstvenih delavcev, prosvetnih delavcev, kopičijo se problemi v komunalnem gospodarstvu, zdravstvu. Trojka se ni izkazala niti pri imenovanju direktorjev posameznih podjetij, zato se vse to odraža na splošni sliki o strankah trojke.

Dodaten problem je, da je trojka od leta 2023 vstopila v oblast na vseh ravneh. Odnosi z Miloradom Dodikom in Draganom Čovićem so pokazali, da voditelji trojke niso dorasli vodenju politike na tej ravni in s takšnimi partnerji. Zaradi prevzetih funkcij so izgubili stik na nižjih ravneh oblasti, zaradi ostajanja na funkcijah pa so pripravljeni na kompromise, ki stanejo in bodo državo še stali.

Čeprav na kantonalni ravni obstajajo kantonalni odbori strank, je jasno, da končno besedo imajo voditelji strank.

Ni skrivnost, da se je kot vodja trojke uspel uveljaviti Elmedin Konaković zaradi svoje sposobnosti govora, čeprav je najboljši volilni rezultat imel SDP, na čigar uspehu sta NIP in Naša stranka skočila na oblast. Konaković je zelo pogosto poudarjal kot vodjo SDP, vendar je storil vse, da bi bil on pogajalec tako z Dodikom kot s Čovićem.

Vendar pa so se stvari spremenile po objavi komunikacij Sky, v katerih sta Narod i pravda in njen predsednik povezana z ljudmi, blizu narkokartelu Edina Gačanina Tita iz Dubaja, ki je preko določenih ljudi, blizu NIP-u, vzpostavil stik s to stranko.

Konaković se je spustil v obračun z vsemi nasprotniki, napadal tožilce, sodišče, novinarje, ki so poročali o akciji Black Tie. S položaja moči in funkcije, ki jo opravlja, je zlorabil institucijo Ministrstva za zunanje zadeve BiH in tako popolnoma privatiziral tako institucijo kot zaposlene v ministrstvu.

Njegovi partnerji v oblasti mu niso nudili podpore v obračunu s mediji in pravosodjem, opazen pa je celo vse pogostejši samostojni nastop funkcionarjev Naše stranke. Tako so po prekinitvi signala Federalne RTV s strani BHRT-ja iz Naše stranke sporočili, da upajo, da „SDP in NIP nimata prstov v žepih“ ali prevedeno, da ne stojita za odločitvijo o izklopu signala FTV-ja. Sodišče je istega dne naložilo BHRT-ju, da predvaja signal FTV-ju, vendar bodo posledice takšnega delovanja še predmet dela preiskovalnih in pravosodnih organov.

Iz Naše stranke so prišli očitki tudi na račun Konakovićevega napada na novinarje, medtem ko se SDP nekoliko drži ob strani, z izjemo posameznih kadrov, ki javno podpirajo Konakovićeve izjave o novinarjih.

V takšnih odnosih je jasno, da Konaković izgublja kompas in da več nima kaj ponuditi partnerjem, razen da jih potegne s seboj. To se bo odrazilo tudi na odločitvah o skupnem nastopu na lokalnih volitvah in kandidatih za načelnike in župane. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je Nikšić skoraj v celoti zanemaril obveznosti kot predsednik SDP-ja, tako da se mesece ne držijo seje strankinih organov, medtem ko se bliža rok za notranje strankarske volitve. Jasno je sporočil, da se bliža njegova politična upokojitev, vendar to nikakor ne pomeni, da bi moral SDP po Nikšiću v pokoj. Vendar pa bi o tem morali razmišljati tisti, ki se niso uprli, ko se je Nikšiću nezakonito podaljšal mandat predsednika.