MED OBISKOM Državna oblast ni sprejela dveh zakonov, ki ju je zahtevala Ursula von der Leyen, a imenovanja gredo kot po maslu!

Piše: Amra Vrabac

Nova seja Sveta ministrov BiH je sklicana za 22. januar. Dnevni red ni objavljen, a glede na politične razmere in napovedi koalicijskih voditeljev na tej seji ne bo reformnih zakonov iz 14 prioritet Evropske komisije. Po napovedih iz EU naj bi na ta dan v BiH na obisk prišla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, da bi z uradniki razpravljala prav o obveznostih na evropski poti. Kar se sliši, je EK pripravljena "skrajšati" seznam obveznosti, da bi BiH izpolnila vsaj minimum in marca dobila odprtje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Vendar je vse še vedno na dolgi palici.

Von der Leyen je bila v BiH 1. novembra, od takrat pa državna oblast ni uspela dogovoriti in sprejeti dveh zakonov, ki jih je izpostavila predsednica EK. Na tiskovni konferenci, ki jo je imela s predsedujočo Sveta ministrov BiH Borjano Krišto, je dejala, da so ključni zakoni s področja vladavine prava, kot sta Zakon o sodiščih in Zakon o nasprotju interesov.

Čeprav je Krišto takrat rekla, da so Odločba o FRONTEX-u, zakon o preprečevanju pranja denarja in zakon o nasprotju interesov skoraj končani, je očitno, da o večini zakonskih rešitev ni dogovora.

Svet ministrov BiH je 14. decembra edino sprejel Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti, vendar ta še ni bil obravnavan v Domu narodov PS BiH, čeprav je Svet ministrov BiH predlagal obravnavo po skrajšanem postopku.

Zadnja seja Predstavniškega doma PS BiH je bila 29. decembra, Doma narodov PS BiH pa 28. decembra. Po parlamentarnem koledarju v tem letu še ni sklicanih nobenih sej.

Državna koalicija, ki jo sestavljajo SNSD, HDZ BiH in stranke trojke - SDP, NIP, Naša stranka, naj bi se danes sestala prvič po 16. oktobru, ko so imeli zadnji sestanek.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je v več navratih, tudi včeraj, ponovil, da ne bo sprejetja nobenega zakona, dokler se ne reši vprašanje Ustavnega sodišča BiH, oziroma dokler se tuji sodniki ne zamenjajo z domačimi. Vendar je za stranke trojke v tem trenutku takšna zahteva nesprejemljiva in niso za možnost sprejetja novega zakona o Ustavnem sodišču BiH.

Kar zadeva Zakon o sodiščih, Dodik vztraja, da je pritožbeni oddelek v Banja Luki, medtem ko trojka predlaga, da je to zaradi ekonomičnosti postopkov v Istočnem Sarajevu. Zaradi tega nesoglasja zakona ni na sejah Sveta ministrov BiH. Kamen spotike je tudi volilni zakon BiH glede na zahtevo HDZ BiH, da se omogoči "legitimno zastopanje", vendar da se spremembe izvedejo brez spremembe ustave BiH, za kar je potrebna dvotretjinska večina, ki je aktualna oblast nima.

Namesto zakonov se Svet ministrov BiH ukvarja z oblikovanjem delovnih skupin, spremembami posameznih članov s tistimi iz vladajoče koalicije, imenovanji direktorjev, namestnikov, upravnih odborov, razpisujejo se natečaji...

Težko je pričakovati, da se bo do prihoda delegacije Evropske komisije, v kateri bo tudi hrvaški premier Andrej Plenković, zgodil kakšen čudež, da bi bili sprejeti kakšni reformni zakoni. Državna oblast bo, po vsem sodeč, pred Von der Leyen prišla skoraj praznih rok.