Tajvanske volitve bi lahko krojile odnose med Washingtonom in Pekingom

Piše: Armin Sijamić

V soboto potekajo predsedniške in parlamentarne volitve na odmetnjenem kitajskem otoku, katerega neodvisnost priznava majhno število pacifiških in latinskoameriških držav ter Vatikan. Otok, ki neguje demokratični sistem odločanja in ima najtesnejše odnose z Združenimi državami Amerike, je ponovno v središču odnosov med dvema največjima svetovnima silama.

Trinajsti januar bi lahko bil pomemben dan za zgodovino Tajvana, pa tudi za kitajsko-ameriške odnose. Trije predsedniški kandidati s svojimi stališči odlično odražajo politično situacijo na otoku in opisujejo del kitajsko-ameriškega spora, pri čemer se borijo za naklonjenost 19,3 milijona volivcev od skupno 23,6 milijona prebivalcev Tajvana.

Največji favorit za zmago prihaja iz stranke DPP, kot tudi aktualna predsednica Tsai Ing-wen, ki po osmih letih vladanja otoku nima pravice kandidirati. Na njeno mesto želi podpredsednik Tajvana in DPP-ja Lai Ching-te, ki ima podporo okoli 35 odstotkov volivcev. Zmaga stranke levega centra bi pomenila kontinuiteto aktualne politike, nadaljevanje boja za mednarodno priznanje in beg pred Kitajsko. Lai Ching-te in DPP sta glavna tarča kampanje iz Pekinga.

Z okoli 29-odstotno podporo, po anketah, je drugi favorit za zmago Hou You-ih iz Koumintanga, najpomembnejše stranke v zgodovini Tajvana, stranke, ki je otok vodila k neodvisnosti od Pekinga, ko je leta 1949 Chiang Kai-shek pobegnil pred komunisti Mao Zedonga. Hou You-ih, nekdanji šef policije Tajvana in aktualni župan Novega Tajpeja, ki obkroža glavno mesto Tajpej, koketira z zgodbo o spravi s Pekingom, hkrati pa takšne obtožbe zanika.

Na tretjem mestu z 24-odstotno podporo, po anketah, je Ko Wen-je iz TPP-ja, stranke, ki je bila nedavno ustanovljena in ki svojo podporo išče med mladimi, od katerih bo milijon letos prvič volilo. Ko Wen-je, nekdanji župan Tajpeja in po stroki fizik, zagovarja „tretjo pot“ v tajvanski politiki.

Kot vodja stranke levega centra se je posvetil vprašanjem stanovanj, energije, zaposlovanja..., pri čemer računa, da so mladi volivci utrujeni od neskončne debate o tem, ali se mora demokratično izvoljena vlada podrediti komunistom v Pekingu.

Peking ne odstopa

Čeprav se „tretja pot“ zdi kot racionalna politika tehnokrata, ki se želi ukvarjati s temami, ki „ne obremenjujejo“ mladih volivcev, stvari niso idealne. V svojem novoletnem nagovoru je kitajski predsednik Xi Jinping govoril tudi o otoku in napovedal združitev Kitajske in Tajvana. „Združitev domovine je zgodovinsko neizogibna,“ je sporočil kitajski voditelj, nagovarjajoč rojake z obeh strani ožine.

Za Peking je vprašanje Tajvana večplastno pomembno in ne gre le za pripojitev ozemlja. Vrnitev Tajvana v sestav Kitajske Peking vidi kot izraz neustavljive rasti moči drugega gospodarstva na svetu in kot takšno vprašanje ponosa za kitajsko vojsko, poleg tega pa je otok pomembna točka projekcije ameriške moči v regiji in tajvansko gospodarstvo je ključno za industrijo čipov in naprednih tehnologij.

Zato je Ko Wen-je pomemben dejavnik na teh volitvah. Izjavil je, da si ta stranka želi preprečiti, da bi DPP in Koumintang imela večino v parlamentu, za katerega je izvoljenih 113 poslancev. Dober rezultat TPP-ja in vztrajanje pri ohranjanju distance od glavne teme za varnost otoka bi lahko bil udarec aktualnim politikam, ki jih zaznamujejo ameriški in kitajski interes za Tajvan, ki ga je Joseph Biden obljubil braniti v primeru napada Pekinga. Prav tako bi bil dober rezultat TPP-ja med mlajšimi volivci sporočilo Kitajski, da se ne želijo vezati na Peking.

Tajvanske oblasti so obtožile Peking, da se vpleta v volilni proces in to ne le preko družbenih omrežij. Tajpej trdi, da Peking grozi s sankcijami, preleti letal in vojaškimi vajami v bližini Tajvana, pa tudi z baloni, ki letijo v bližini Tajvanske ožine. Vojska Tajvana je to opisala kot psihološko vojskovanje, da bi prokajski kandidati dosegli boljši rezultat na volitvah in da bi se prebivalstvo prestrašilo.

Ameriško-kitajski obračun

Že desetletja je glavna točka slabih odnosov med Washingtonom in Kitajsko prav Tajvan. Največji zaščitnik Tajvana, Washington, se zaveda, da Kitajska ne bo odstopila od otoka in da bo na različne načine poskušala vzpostaviti nadzor nad ozemljem, ki ga večina sveta, tako kot Združene države, priznava kot svoj del. Zato je vprašanje Tajvana zelo pomembno, status otoka pa bi lahko določil usodo ameriško-kitajskih odnosov.

Da je vojna možnost, menijo tudi v Koumintangu, od koder so volivcem sporočili, da na teh volitvah izbirajo med vojno in mirom ter da je le njihov kandidat Hou You-ih zagotovilo miru v regiji, oziroma zagotovilo preprečevanja vojne med Kitajci z obeh strani ožine.

Ta možna vojna, o kateri se govori od začetka ruske agresije na Ukrajino, medtem ko je Zahod zaokupljen s pomočjo Kijevu, bi bila vse prej kot enosmerna ulica. Tajvanska vojska je oborožena z najsodobnejšim ameriškim orožjem in ima vso potrebno pomoč. Močnejša in številčnejša kitajska vojska ne bi imela lahkega opravka, če bi se nasprotna stran odločila boriti.

Frustracija v Pekingu narašča, še posebej znotraj vojske in pri Xi Jinpingu, ki gradi podobo močnega voditelja. Toda to podobo lahko pokvari že pogled na zemljevid, ki kaže, da se nekatera otoka pod nadzorom Tajpeja nahajajo le nekaj kilometrov od kitajske obale in okoli 170 kilometrov od otoka Tajvan ter da se bo tudi tam glasovalo za nov odmik od Pekinga. Poleg tega Washington disciplinira Peking s pošiljanjem vojaških ladij, ki plujejo, kot trdi Peking, skozi kitajske vode.

/qpost/323227

Washington in Peking sta na nasprotnih straneh in tam nameravata ostati

Piše: Armin SijamićLeto dni po njunem zadnjem srečanju sta se predsednika Združenih držav Amerike in Kitajske v sredo v San Franciscu sestala ob robu letnega vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC). To je bila priložnost

Ameriško-kitajski odnosi postajajo vse bolj napeti, kar je pokazal tudi zadnji vrh Josepha Bidna in Xi Jinpinga. Kljub temu se morajo ti odnosi spreminjati, bodisi k pozitivnemu izidu ali k nadaljnjemu spopadu. V katero smer se bodo stvari premikale, bo jasneje po rezultatih volitev, ki bodo potekale v soboto.