Ivo Sanader oproščen obtožb vojnih vojskovodij

(Patria) - Višje kazensko sodišče (VKS) Republike Hrvaške je zavrnilo pritožbo državnega tožilstva in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Zagrebu, s katero je bil nekdanji premier Ivo Sanader oproščen obtožb vojnih vojskovodij v aferi Hypo.

Sanader, ki prestaja združeno zaporno kazen iz primerov Fimi Media, Planinska in Ina-MOL, je bil obtožen, da je leta 1994 in 1995, kot namestnik zunanjega ministra, prejel provizijo v višini 3,6 milijona kun od avstrijske banke Hypo med pridobivanjem posojila za nakup stavb za diplomatska predstavništva.

Glede na vojno obdobje ga je obtožnica bremenila za vojno vojskovodstvo, vendar je bilo po večletnih sodnih postopkih zaključeno, da prejeta provizija ne predstavlja nesorazmerne premoženjske koristi, ki bi ogrozila delovanje države, kar je predpogoj za uporabo Zakona o nezastarljivosti kaznivih dejanj vojnega vojskovodstva.

Prizivno sodišče je, ne da bi navedlo Sanaderjevo identiteto, pojasnilo, da je potrdilo oprostilno sodbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in pooblastil z uporabo Zakona o nezastarljivosti kaznivih dejanj vojnega vojskovodstva in kaznivih dejanj iz procesov pretvorbe in privatizacije.

VKS pojasnjuje, da je Sanader prejel sporno provizijo avstrijske banke in da gre zato tukaj za nepremoženjsko škodo, kakršno lahko povzroči vsak državni funkcionar s storitvijo kaznivega dejanja, ne glede na to, ali ga stori v času vojne ali miru.

Ker zaradi tega ni možnosti uporabe Zakona o nezastarljivosti, je zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje zlorabe položaja in pooblastil nastopilo 22. marca 2022.

Zato je argumentacija, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, v celoti pravilna in utemeljena na zakonu, poudarja VKS.

Okrožno sodišče v Zagrebu je leta 2022 nepravnomočno oprostilo Sanaderja, pri čemer je zaključilo, da je šlo za zlorabo položaja, ne pa za vojno vojskovodstvo. S tem je obtožba zastarala.

Višje kazensko sodišče je zdaj potrdilo ta zaključek in poudarilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev kazenskega postopka in je pravilno ugotovilo dejansko stanje.

Ker provizija ni bila iz javnih sredstev, ampak jo je izplačala banka, pogoj za pridobitev "nesorazmerne premoženjske koristi" ni izpolnjen, kar pomeni, da se Zakon o nezastarljivosti ne more uporabiti.

Ker je zastaranje kazenskega pregona nastopilo 22. marca 2022, je sodišče potrdilo, da ni več podlage za nadaljnji postopek.

Gre za edini preostali postopek proti Sanaderju, ki je bil po dveh obsodilnih sodbah nepravnomočno oproščen obtožb Uskoka za zlorabo položaja in vojno vojskovodstvo.

Nekdanji premier je bil v treh od skupno petih postopkov, ki so potekali proti njemu, pravnomočno obsojen, v dveh pa oproščen.

Sanader je bil obsojen na enotno kazen 18 let zapora, pri čemer je v zaporu preživel več kot polovico izrečenih kazni.

Kljub temu nekdanji premier ne more zahtevati predčasnega odpusta, dokler se vsi postopki proti njemu ne končajo pravnomočno.

Sanader je po več priporih in izpustitvah na prostost v zaporu neprekinjeno od aprila 2019, ko mu je Vrhovno sodišče zvišalo kazen za korupcijo v primeru Planinska na šest let zapora.

V tem primeru je nekdanji lastnik mesne industrije in poslanec HDZ Stjepan Fiolić priznal, da je nekdanjemu premierju prinesel deset milijonov kun in milijon evrov provizije.

Sredi oktobra 2021 je najvišje sodišče delno potrdilo tudi sodbo iz ponovljenega postopka v primeru Fimi media, po kateri bo moral HDZ zaradi izvlačenja denarja iz državnih institucij in podjetij plačati 3,5 milijona kun kazni, medtem ko je bila Sanaderju ob vrnitvi nezakonite koristi kazen z osmih zmanjšana na sedem let zapora.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2021 potrdilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil Sanader zaradi sprejemanja podkupnine od predsednika madžarskega MOL-a Zsolta Hernadija obsojen na šest let, medtem ko je nedosegljivi Hernadi kaznovan z dvema letoma zapora.

Še eno oprostilno sodbo Sanaderju, s katero je bil skupaj s podjetnikom Robertom Ježićem oproščen prodaje poceni električne energije Ježićevim podjetjem Dioki na škodo HEP-a, je najvišje sodišče potrdilo sredi novembra 2021.