Indijski otok Severni Sentinel je eno najbolj osamljenih krajev na Zemlji

(Patria) - Severni Sentinel je eden od krajev na svetu, ki ga skoraj zagotovo nikoli ne bomo obiskali, piše Punkufer.hr.

Medtem ko so drugi otoki arhipelaga nekoliko večji in bolj znani, je ta čudovit košček kopna, poln mangrov in obdan s koralnimi grebeni, ostal praktično nedotaknjen od zunanjega sveta.

Severni Sentinel je del indijskega zveznega ozemlja Andamani in Nikobari, ki se nahaja v južnem delu Bengalskega zaliva.

Geografsko je to eno najbolj osamljenih krajev na Zemlji, vendar ni brez prebivalcev. Na otoku živi eno redkih preostalih izoliranih plemen - Sentinelci, ki praktično niso imeli stika s sodobnimi ljudmi, in če je bil, se je pogosto končal z nasiljem.

Leta 2006 so Sentinelci ubili dva ribiča, katerih čoln je tok odnesel na obalo. O otoku je leta 2018 slišal ves svet zaradi smrti ameriškega misijonarja Johna Chaua, ki je kršil zakon in prišel v stik s plemenom.

Čeprav so Indijci že prej organizirali več odprav, s plemenom niso uspeli najti mirnega jezika. Zato je vlada končno prepovedala dostop do otoka. Vsaka kršitev zakona se kaznuje, saj so nezakoniti prihodi enako nevarni za priseljence kot za staroselce.

Že najmanjši prehlad lahko pokosi celotno populacijo, za katero se ocenjuje, da šteje od 50 do 400 ljudi.

Večina informacij o izoliranem plemenu se zbira z opazovanjem otoka s čolnov, zasidranih na varni razdalji pred puščicami, ter s kratkimi izleti, med katerimi so oblasti dovolile, da se jim otočani približajo le toliko, da jim podarijo kokosove orehe.

Sentinelci so lovci s sulicami, loki in puščicami ter nabiralci plodov, ki jih najdejo v gozdu, prehranjujejo pa se tudi z ribolovom. Izdelujejo ozke čolne, ki jih upravljajo s palico, in lahko plujejo le v plitvem morju.

Domneva se, da pleme živi v treh majhnih skupinah in da gradijo dve vrsti bivališč: velike skupne koče z več ognjišči za več družin ter nekaj manjših zaklonišč.

Ženske nosijo trakove iz blaga okoli pasu, vratu in glave, moški pa nosijo ogrlice in naglavne trakove ter debelejši pas.

Čeprav jih pogosto opisujejo kot "pleme iz kamene dobe", ni verjetno, da Sentinelci živijo na enak način, kot so živeli pred deset tisoč leti, odkar so verjetno na Andamanskih otokih.

Na primer, v preteklosti niso uporabljali kovine, ki so jo našli na otoških grebenih po brodolomih. Železo jim v glavnem služi za izdelavo puščic.

Od tistih malo informacij, ki so jih raziskovalci zbrali, so otočani zdravi in dolgoživi - izgledajo močni, na otoku pa je veliko otrok in nosečnic.

V 19. stoletju se je britanski častnik M. V. Portman s skupino sopotnikov izkrcal na otok v upanju, da bo vzpostavil stik s Sentinelci. V ekipi so bili tudi sledilci iz andamanskih plemen, ki so že vzpostavili stik z Britanci, častniki in obsojenci.

Ekipa je našla nedavno zapuščene vasi, vendar Sentinelcev ni bilo. Po nekaj dneh iskanja so naleteli na starejši zakonski par in otroke, ki so jih "zaradi znanosti" odpeljali v Port Blair.

Kot je bilo pričakovati, so se otočani hitro razboleli, odrasli pa so umrli. Otroke so vrnili domov s številnimi darili, ali so ti predmeti ogrozili pleme in kako, ni znano.

Nekateri strokovnjaki menijo, da prav zaradi takšnih nepremišljenih dejanj lahko pojasnimo sovražnost Sentinelcev do zunanjih obiskovalcev, vključno s situacijo, ko so letele puščice na helikopter, ki je letel nad otokom leta 2004, po cunamiju, da bi preverili, ali je pleme živo in zdravo…