Indeks percepcije korupcije: BiH uničena s korupcijo, kritika tudi pravosodja

(Patria) - Bosna in Hercegovina je na letošnjem raziskovanju Indeksa percepcije korupcije (Corruption Perception Index - CPI), ki ga objavlja Transparency International (TI), ponovno nazadovala in zaseda daleč najnižje mesto v regiji ter tretje najslabše mesto v Evropi glede na stanje korupcije v državi. Samo Rusija in Ukrajina sta dosegli slabši rezultat kot BiH, ki se z oceno 34 na lestvici od 0 do 100 uvršča med države, kjer se stanje korupcije najbolj poslabšuje.

Medtem ko številne države v regiji napredujejo, je BiH od leta 2012 nazadovala za 8 indeksnih točk in je skupaj s Turčijo v letošnjem globalnem poročilu TI izpostavljena kot primer največjega padca v primerjavi z letom 2012 v regiji Vzhodne Evrope in Srednje Azije. BiH beleži najslabši trend od vseh sosednjih držav, kar najbolje ponazarja primer Kosova, ki je od leta 2012 z ocene 34 leta 2022 napredovalo na 41 indeksnih točk, medtem ko je BiH v istem desetletju z 45 nazadovala na 34 točk.

V ključnih ugotovitvah za regijo Vzhodne Evrope in Srednje Azije je navedeno, da države Zahodnega Balkana ne morejo zajeziti organiziranega kriminala zaradi poslabšanja vladavine prava in ujetega pravosodja. Posebej je poudarjeno, da je BiH na zgodovinskem dnu, etnične delitve pa ovirajo demokratične institucije, potrebne za boj proti korupciji, kar se je posebej videlo v Državnem tožilstvu BiH, za katerega navajajo, da obstajajo resni dvomi o njegovi sposobnosti preganjanja korupcije, imenovanje novega glavnega državnega tožilca BiH pa je potekalo v zelo pomanjkljivi proceduri, v kateri so trije od štirih prvotnih kandidatov bodisi odstopili bodisi bili izločeni. Številni korupcijski škandali, odstopi in sam način izvolitve glavnega državnega tožilca so resno postavili pod vprašaj integriteto Državnega tožilstva, je navedeno v regionalnem sporočilu.

Zaradi takšnega stanja v pravosodju vrsto let ni bilo preganjanih številnih pomembnih primerov organiziranega kriminala in korupcije, vključno s tistimi, v katerih so sodelovali visoki uradniki. Le eden od zadnjih primerov je sojenje odgovornim za kriminal v Bobar banki v vrednosti več kot 100 milijonov KM, ki se je po večletni sodni farsi končalo z oprostitvijo ene od prvoobtoženih v tem primeru, podoben epilog pa so imele tudi številne druge korupcijske afere.

Poudariti je treba tudi, da je izvedba splošnih volitev leta 2022 spremljala vrsta afer z volilnimi goljufijami, trgovino z volilnimi odbori in zlorabo javnih sredstev. Tega problema ni rešilo niti vsiljevanje sprememb volilnega zakona s strani Visokega predstavnika, ki je s svojim delovanjem le še poglobil politično krizo in ni rešil problema popolne blokade oblasti, ki še naprej deluje predvsem kot instrument političnih strank za krepitev lastnega nadzora nad vsemi procesi v državi. Pri oceni ugotovitev Indeksa je predsedujoči upravnega odbora TI BiH, Srđan Blagovčanin, poudaril:

“Ne samo, da ne obstaja nobena strategija, politika ali dejavnost državnih institucij za preprečevanje korupcije, ampak državne institucije, popolnoma ujetnice političnega nadzora, svoje delovanje skoraj v celoti osredotočajo na obravnavo korupcije. Korupcija je na žalost postala primarni razlog obstoja institucij. Posebno nevarnost za državo predstavlja popolna simbioza organiziranega kriminala in državnih institucij, kar bo vodilo v nadaljnjo destabilizacijo države in rušenje varnosti.”

Poročilo TI letos poudarja, da je korupcija povzročila resne posledice za globalni mir, saj povzroča upad demokracije in krepitev avtoritarnih voditeljev, mir in stabilnost pa postajata ogrožena v državah s slabšim indeksom. Te tendence so v BiH prisotne že vrsto let, kot navaja poročilo TI, pa je „dodaten razlog za zaskrbljenost voditelj Republike Srbske in njegovo nedavno omenjanje zakona o kriminalizaciji obrekovanja, ki bi ga lahko uporabili za utišanje neodvisnih kritikov“.

BiH je v preteklem letu pridobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, vendar je to potekalo brez izvajanja bistvenih reform iz 14 prioritet, zato so slabi rezultati CPI v Bosni in Hercegovini pričakovani predvsem zaradi izostanka ključnih reform, kot so spremembe volilnega zakona in zakona o financiranju političnih strank, zakona o nasprotju interesov, zaščiti prijaviteljev korupcije, VSTS-a, še posebej pa skrbijo poskusi, da bi pod krinko reform sprejeli zakone, ki so slabši od obstoječih.

Nujna akcija za preprečevanje nadaljnjega propadanja države se vsiljuje kot prednostna naloga, brez katere ni mogoče pričakovati začetka pomembnih reformnih procesov. TI BiH je v sodelovanju z mednarodnimi in domačimi strokovnjaki pripravil predlog Agende dobrega upravljanja 2025, s čimer je ponudil inovativen pristop k izzivom upravljanja v državi, ki jih povzroča prevzem države s strani etno-nacionalnih elit. V agendi je predstavljen niz ukrepov za boj proti korupciji izven tipičnih in konvencionalnih, ki bi potencialno lahko osvobodili te napore pred ovirami političnih elit. Nekateri ukrepi se nanašajo na: izvajanje sistemskih funkcionalnih revizij javnega sektorja z namenom njegove optimizacije, centralizacijo javnih naročil, izboljšanje integritete volilnega procesa in političnih strank.