ALI OBSTAJA ODGOVORNOST ZARADI JAVNE BESEDE Kako je Kenelina sramota velika, a majhna pri Dini, Draganu, Damirju, Dodiku...

Piše: Amra Vrabac

Ne velja naštevati, kaj je vse narobe v govoru Kenele Zuko na strankarskem zborovanju v Vogošči, saj je pravzaprav vse narobe. Od načina, kako govori, do vsebine tega govora. Najmanj, kar bi lahko storila, je, da bi se opravičila. To je tudi storila. Toda ali Kenela Zuko po takšnem nastopu lahko in mora ostati na čelu Združenja žensk SDA? Skratka, ne more in ne sme. Vendar o tem ne odločajo državljani niti volivci SDA, temveč strankarski organi, ki bi morali prevzeti odgovornost in pokazati, da ne sprejemajo delitev in žalitev, kakršne je Zuko izrekla na nekem shodu.

Toda ali je problem le Kenela Zuko? Ni. In zakaj, sledi.

V medijskem prostoru v BiH smo vsakodnevno bombardirani z različnimi izjavami in stališči politikov, ki so morda še hujši in ostrejši od tega, kar je izrekla Zuko, vendar je njena dodatna krivda v tem, da se takšno stališče pripisuje celotni SDA.

Še vedno se spominjamo izjave vodje Stranke ljudstva in pravice Elmedina Konakovića, ki je izražal superiornost enega kandidata, ker je »genetsko predodrejen«, ker je sin določenega očeta, da je to, kar je. Konaković je to svojo izjavo kasneje razlagal, vendar je bilo že prepozno. Vendar od tega stališča ni odstopil. S te časovne razdalje, ko je sin vendarle v nekaterih stvareh nasprotoval Konakoviću, se postavlja vprašanje, ali ima šef NIP-a enako mnenje.

Ko je predsedujoči Predstavniškega doma Parlamenta FBiH Dragan Mioković v nekem intervjuju prenašal besede svojega kolege Damirja Nikšića, ki na sejah prireja »one man show« in v svojem izražanju zmelje vsega povprek, da za Bošnjake reče »bošnjevici«, to ni sprožilo prav hudih odzivov. Bošnjaki pa so največje žrtve agresije na BiH. Zlasti Bošnjaki Vzhodne Bosne, Podrinja, Krajine. Vendar se to, kar izrečejo Damir, Dragan in Dino, hitro pozabi. Kajti pomembnejše in hujše je, kaj rečejo ženske iz SDA.

Ko je Edin Forto za britanski Guardian sporočil, da so v Sarajevu očitno »kmetje dobili vojno«, so odzivi trajali le nekaj dni. Ni več pomembno, da je trdil, da je govoril o kulturi in glasbenem prizorišču. In v tem »kmečkem« Sarajevu je Forto, ki se opravičuje, da ni Bošnjak, dobil priložnost, da postane premier KS. V zgodovini tega kmečkega Sarajeva bo pisalo, da je bil Edin Forto prvi človek najbogatejšega kantona v BiH. V istem Sarajevu, ki ga je v plamenih zapustil in sporočil, da se »sem ne vrača več«. Danes je Forto iz vrst drugih minister v Svetu ministrov BiH. Morda se mu je vseeno splačalo oditi.

Njegovi strankarski kolegici Miomirki Melank v Sarajevu moti preglasni ezan petkrat na dan, kar imenuje vztrajno in nesramno izpiranje možganov. Vendar tudi to ni užalilo nikogar tako, kot je to storila oseba z začetka besedila.

Ko je poslanka Stranke ljudstva in pravice Mia Karamehić-Abazović 1000 mladih, ki so z izpolnitvijo vseh predpisanih pogojev pridobili pravico do subvencije za nakup prve nepremičnine na podlagi poziva Vlade KS in ki so jim bile izplačane v najnižjem znesku odkar se izvaja projekt, poimenovala hiperprivilegirana kasta, so tudi takrat odzivi trajali nekaj dni. Od takrat do danes je ostalo istoimensko ime FB skupine, ki že štirikrat prihaja na proteste, ker nikoli več niso prejeli niti ene marke razlike subvencije.

Mladi premier KS Nihad Uk jim je najprej sporočil, da so »peščica glasnih«, nato pa še, da denarja ni. Toda denarja je zato za strankarske ljudi, ki se jim s pogodbami o delu izvleče na stotine tisoč KM. Začenši z Ukom pa do ostalih ministrov v Vladi KS, Vladi FBiH, Svetu ministrov BiH. Povsod, kjer je trojka prevzela oblast.

Ko je Nermin Nikšić zavrnil podpis izjave o Srebrenici, ki jo je leta 2021 bošnjaškim voditeljem ponudil reisul-ulema Husein ef. Kavazović, je to opravičil s stališčem, da je SDP multietnična stranka in da noče ugajati trditvam sovražnikov, da je Sarajevo bošnjaško. Vendar je Nikšićev SDP skupaj z NIP-om in Našo stranko leta na oblasti v Sarajevu, a do danes Kanton Sarajevo ni izpolnil zakonske obveznosti o ustanovitvi Urada za Srebrenico. Čigava sramota je to? Trojke ali SDA? Čigava sramota je bila objava videa odhoda Rame Isaka pod rotacijami in ob glasbi v Spominski center Potočari?

Ko je Milorad Dodik na nekem sestanku v Konjicu koalicijskim partnerjem preklel genocid, je le eden od njih zapustil ta sestanek. Bil je to Kemal Ademović, rojen v Srebrenici. In nikoli več ni bil povabljen za pogajalsko mizo.

Če bi morala izpostaviti le en segment, ki ga Zuko v tem nagovoru ne bi smela izreči, bi bila to beseda Srebrenica. Tako kot novinarka in kot človek izbiram besede, da nikoli nikogar ne užalim, ko pišem o Srebrenici in genocidu. Izbirem besede, ko pišem o najdenih posmrtnih ostankih identificiranih žrtev. O materah in njihovi bolečini. Ko pišem o tabutih. Ali lahko za tabut rečemo pospremitev? Ali je pospremitev kolone s tabuti? Tehtamo vsako besedo v teh julijskih dneh, pa tudi izven julija.

In samo predstavljajte si, da vam nekdo v obraz prekolne genocid, največje trpljenje Bošnjakov v pretekli agresiji. Da vam v obraz prekolne vsako žrtev, ki še ni najdena, ker politika, ki jo je podedoval, ščiti storilce genocida. In vi se z njim pogajate. To je tisto, na kar moramo nenehno reagirati.

Primer Zuko ali kaj podobnega se bo verjetno nekoč nekomu ponovil. Vendar bi bilo dobro, da iz tega političnega blata za vedno pustijo Srebrenico in žrtve.