IDI MI, DOĐI MI PREMIJERI Nova politička praksa Minića i Uka, podnesu ostavku, pa nastave vladati!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

V političnem življenju Bosne in Hercegovine bi moral odstop, vsaj v teoriji, predstavljati dejanje prevzemanja odgovornosti. Vendar zadnji primeri kažejo, da se ta institut vse pogosteje spreminja v proceduralni trik, politični manever, s katerim se izogibajo pravnim ali političnim posledicam, medtem ko dejanska moč ostaja nedotaknjena.

Najnovejši primer prihaja iz Republike srbske. Premier Savo Minić je ponovno odstopil s položaja predsednika vlade RS, praktično po enakem scenariju kot januarja letos. Razlog je, po navedbah virov iz vlade RS, izogibanje morebitni blokadi oblasti, če bi Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine razveljavilo zakonitost vlade.

Minić je bil že poprej v skoraj identični situaciji. Ustavno sodišče BiH je že razglasilo za neustavno vlado, ki ji je predsedoval, saj je bil za mandatarja imenovan z odločbo Milorada Dodika v času, ko mu je mandat predsednika RS že potekel po pravnomočni sodbi Sodišča BiH. Namesto politične odgovornosti ali institucionalnega ponastavitve sistema je bila rešitev najdena v odstopu, ki odpira pot za novo imenovanje.

Načrt je po dostopnih informacijah preprost: Minić odstopi, predsednik RS Siniša Karan ga nato ponovno imenuje za mandatarja, Narodna skupščina RS pa konec marca potrdi novo vlado, ponovno z istim premierom. Torej, formalna sprememba brez dejanske spremembe.

Podoben vzorec smo videli tudi v Kantonu Sarajevo. Premier Nihad Uk se je že dvakrat zatekel k odstopu kot političnemu instrumentu. Prvič je to storil, da bi omogočil zamenjavo ministrov iz Stranke za BiH, nato pa se je vrnil na položaj z novo koalicijsko večino. Drugi odstop je podal 15. februarja, tri dni po tragični nesreči tramvaja, v kateri je umrl mladenič Erdoan Morankić, štiri osebe pa so bile poškodovane.

Toda tudi po tem odstopu je Uk ostal prva politična osebnost v Kantonu Sarajevo. Vlada še naprej deluje, politična odgovornost pa ostaja formalna. Edini, ki ga je pretresel, je bil SDP-jev Adnan Šteta, ki se je več dni moral zagovarjati, zakaj sam ni odstopil. Trdil je, da je istega dne ponudil svoj mandat, vendar mu je Uk rekel, naj počaka.

Zlobneži pravijo, da je zadržanost poslancev SDP pri zamenjavi predsednika PD Parlamenta FBiH Dragana Miokovića (Naša stranka) pravzaprav posledica dogajanja v Kantonu Sarajevo.

Toda to je druga tema. Pomembno je zdaj, da javnost prepozna, da je v obeh primerih odstop izgubil svoj pomen. Ne pomeni več umik s funkcije ali sprejemanje odgovornosti, temveč postaja tehnično orodje za obvladovanje kriz ali izogibanje pravnim oviram.

S tem se ustvarja nevaren precedens: politiki ostajajo na oblasti, medtem ko formalno „odhajajo“ s funkcije. Postopek, ki bi moral ščititi institucionalni red, se spreminja v sredstvo njegovega obhajanja.

Takšna praksa dodatno spodkopava zaupanje javnosti v institucije. Če odstop ne pomeni odhod, če sodne odločbe ne proizvajajo dejanskih političnih posledic in če se vlade lahko „ponastavijo“ z istimi imeni, potem se postavlja vprašanje, čemu sploh služijo postopki?