Dodik tudi v predpopisni kampanji: Nadaljevanje zagovarjanja etnofederalizma in velikosrbskega imperija

Napisala: Nevena Kovačević

Čeprav še ni znano, ali se bo popis v Črni Gori začel 1. novembra, saj bo seja skupščine, na kateri bo Andrej Mandić izvoljen za predsednika parlamenta in glasoval za novo vlado pod vodstvom Milojka Spajića, potekala v ponedeljek, le dva dni pred uradnim začetkom popisa, promotorji velikosrbskega nacionalizma vse bolj aktivno izvajajo predpopisno kampanjo.

Srbska ministra Miloš Vučević in Nikola Selaković sta se v četrtek sestala s predstavniki zvez študentskih društev Črne gore, tema srečanja pa je bila možnost uporabe popisnice kot dokaza o narodni pripadnosti pri vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do brezplačne šolnine v Srbiji.

Ta očitni poskus podkupovanja Srbov na prihajajočem popisu je pričakovano minil brez odziva črnogorskih oblasti. Danes se je predpopisni kampanji pridružil tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki je v intervjuju za ruski propagandni medij Sputnjik govoril o potrebi po ustvarjanju skupne države vseh Srbov, ki bi jo sestavljali Republika srbska, Srbija skupaj s Kosovom in Črna gora.

Dodik, podobno kot Aleksandar Vučić in njegovi glasnogovorniki, ocenjuje, da bo prišlo do ekspanzije Srbov v Črni gori, ne da bi podal obrazložitev s podatki, ki bi podprli takšne trditve.

Kot je dejal, je nujno organizirati velik vse-srbski sabor, s katerega bi ga poleg njega, srbskega predsednika Aleksandra Vučića, patriarha Srbske pravoslavne cerkve Porfirija in predstavnikov srbskega naroda iz diaspori poučili o težkem položaju in diskriminaciji srbskega naroda skozi zgodovino.

Vendar pa ne potrebujemo nekakšnega zbora, da bi slišali sporočila, s katerimi nas Putinofili in prikazni zločincev iz devetdesetih zasipajo na dnevni ravni – vsi smo en narod, ki govori isti jezik, vsi balkanski identiteti pa niso nič drugega kot podvarianta srbskega identitete.

Nadalje, pravi Dodik, bi morala biti država vseh Srbov vzpostavljena z demokratično odločitvijo, ne z vojnami.

Torej – po Dodikovi napačni logiki odločitve državljanov Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Kosova, ki so želeli pridobiti neodvisne države, niso bile demokratične, temveč rezultat pritiska političnih akterjev.

Državljani so bili prisiljeni glasovati za neodvisnost, tako kot Srbi nimajo pravice do svobodne izjave.

Mitomanska teza, da neštetokrat ponovljena laž postane resnica, tokrat ne bo uspela.

Odločitve o neodvisnosti so bile rezultat svobodne volje državljank in državljanov suverenih držav, ki bi jih Aleksandar Vučić in Milorad Dodik želela spremeniti v srbsko-ruske kolonije.

Ključna vloga v tem procesu seveda pripada Srbski pravoslavni cerkvi, Prvoslav Perić pa je morda najagresivnejši zagovornik revizionističnih in indoktrinacijskih stališč o enonacionalnem in enovernem narodu.

Dodik je obtožil zahod, da prispeva k poslabšanju položaja Srbov v regiji, ki se po njegovih besedah ne strinjajo z usmrtitvijo.

Paradoksalno, prav blagonaklon odnos zahoda do Hitlerjev in Goebbelsov nove dobe spodbuja nemoteno izražanje secesionističnih in imperialističnih idej.

Ignoriranje nevarnih narativov je začetna kapljica, ki lahko sproži regionalne spopade, kot je agresija na Ukrajino, proizvod nevtralnega stališča do secesionističnih groženj Vladimirja Putina.

Spregledovanje dejstva, da ne gre za fikcije, temveč zelo realne in usodne namene privržencev Slobodana Miloševića, da uresničijo tisto, česar on ni uspel, bi regijo lahko drago stalo.

Kajti – če je enoidentitetna retorika legitimno sredstvo za obrambo pravic lažno ogroženih Srbov, kaj bo s tistimi, ki se ne želijo odreči črnogorskemu, bosanskemu ali kateremu koli drugemu identiteti.

Aktualni dogodki nam dajejo jasen odgovor – postali bodo žrtve politično-tožilstvenega pregona, uvrščeni v manjšinsko skupino ekstremistov in pripadnikov izmišljenih narodov.

V Črni gori se na primer, kot kaže primer profesorja na Fakulteti za črnogorski jezik in književnost Bobana Batrićevića, kritična stališča do destruktivnega delovanja Srbske pravoslavne cerkve obravnavajo kot sovražni govor in kršitev javnega reda in miru.

Napovedi zagovornikov etnoteritorializma niso nič drugega kot odprte grožnje preganjanja neposlušnih, ki ne sprejemajo ukinitve svojega naroda in vsiljevanja priznanja tujega namesto lastnega identitete, v končni fazi pa tudi preizkušenih radikalnejših metod, kot je etnično čiščenje nesrbskega naroda.

Dodikove predpopisne sporočila skrbijo opozicijo, vendar bo nedvomno izostala reakcija črnogorskih uradnikov, ali pa bomo priča še enemu relativizacijskemu izpadu predsednika Jakova Milatovića, ki se bo namesto odgovora Dodiku ponovno obračunaval z zahodnimi partnerji in regionalnimi zavezniki.

Za zdaj so se z izjavo oglasili iz Ministrstva za zunanje zadeve, ki so Dodiku sporočili, naj se vzdrži nacionalistične in ekspanzionistične retorike.

Iz Bošnjaške stranke so pozvali mednarodno skupnost, naj obsodi Dodikov govor, saj je, kot so dejali, minil čas prekrajanja meja v regiji.

Regija na žalost nima voditeljev, ki bi se uprli etnofederalistom.

Mladi voditelji so bolj pripravljeni klečati pred Vučićem in Dodikom, kot pa obsoditi njihove fašistične izjave.

V nasprotju s tem pa so tisti, ki niso molčali, bili in danes so označeni za diktatorje.

Mednarodna skupnost pa še vedno ne pristopa resno na videz neškodljivim igram rusko-srbskih imperialistov.

Dokler jim bomo, kot v Črni gori, dovolili, da se "izkažejo" in nemo opazovali uničevanje suverenih držav, regija ne bo varna.