Hurtić (ne) bo podpisal nalog za pot: Tudi Bunoza želi v Strasbourg, pa tudi pravosodna ministra FBiH in RS, druščina HDZ-SNSD proti Kovačeviću

Piše: A. Čorbo-Zećo

Še vedno ni natančno jasno, ali bo Sevlid Hurtić, minister za človekove pravice in begunce BiH, podpisal potni nalog za odhod Monike Mijić, vršilke dolžnosti agentke v Uradu zastopnika Sveta ministrov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, kjer je za 20. november razpisan narok v primeru "Slaven Kovačević proti BiH", vendar je vse jasneje, da je HDZ-ju najbolj mar, da se to zgodi.

Še posebej pri lobiranju je aktiven Davor Bunoza (HDZ), minister za pravosodje BiH, ki je po Hurtićevih besedah na seji Sveta ministrov sklenil, da je Hurtićeva dolžnost, da jim podpiše potni nalog.

Zakaj je Bunozi toliko mar, da se ta potni nalog podpiše, govori del dokumenta, ki ga objavljamo. Namreč, po uradni napovedi, poslani v Strasbourg, naj bi poleg Monike Mijić kot agentke (ki to ni) potovali tudi Sandra Malešić, svetovalka, ter Davor Bunoza, minister za pravosodje BiH, kot tudi entitetna pravosodna ministra Vedran Škobić in Miloš Bukejlović!?



Nihče od njih ne bi mogel potovati, če bi Hurtić zavrnil podpis potnega naloga, saj se vodijo kot ‘svetovalci’ Mijićeve.

Zdaj je več kot jasno, da imamo na eni strani navadnega državljana, ki zahteva aktivno volilno pravico za vse državljane, na drugi pa mašinerijo HDZ-SNSD, ki si z vsemi močmi prizadeva, da bi takšno sodbo ovrgli.

Spomnimo, da je Moniki Mijić potekel tudi sedmi mandat vršilke dolžnosti agentke Sveta ministrov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Poznano je tudi, da je po Zakonu o upravi to omejeno na največ dva mandata.

Čeprav je vsem jasno, in kar je nedvomno potrdil Urad za zakonodajo, ni mogoče z aktom nižje pravne moči (sklep) nadomestiti akta višje pravne moči (odločba), saj bi bilo to nezakonito, kar je storil le Svet ministrov na svoji 56. seji z dne 18. julija 2024, s čimer se je poskušal nezakonito podaljšati potekle mandate vršilcem dolžnosti agentov Sveta ministrov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Tukaj se postavlja tudi vprašanje, ali del oblasti, ki sebe imenuje Trojka, pozna te zakonske določbe in postopke, saj so očitno tudi oni, ali vsaj del njih, glasovali za takšen sklep, ki je akt nižje pravne moči, s čimer so poskušali nadomestiti "odločbo" kot akt višje pravne moči.

Zdaj se odpira drugo vprašanje - kako in na kakšen način prepričujejo Hurtića, da lahko podpiše potni nalog za potovanje agentke v Strasbourg, saj bo s tem odprl prostor za nove kazenske ovadbe zoper njega. Bukvalno ga spodbujajo k storitvi kaznivega dejanja, vse zato, da bi Mijićeva in ekipa prišli v Strasbourg.

Spomnimo, da je danes objavljeno, da se visoki predstavnik Christian Schmidt ne bo obrnil na Veliko senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu v zadevi "Slaven Kovačević proti BiH", vendar pa se bodo obrnili odvetniki iz Velike Britanije, ki jih je Schmidt najel. Tudi oni si bodo prizadevali za ovržbo sodbe.

Gre za zgodovinsko odločitev ESČP. Po njej bi morala biti Bosna in Hercegovina (BiH) ena volilna enota, državljani pa lahko glasujejo za kandidata za člana Predsedstva BiH ne glede na to, kateri narodnosti pripada in v katerem entitetu živi. Delegati v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH bi se izbirali med pripadniki narodov s celotnega ozemlja države, ne le njenih posameznih delov.