(Patria) - V takratni vlogi predsedujočega Predsedstva Bosne in Hercegovine je Željko Komšić 15. marca 2024. leta poslal zahtevo za mnenje Beneški komisiji o načinu izvolitve sodnikov v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ter primerjavo s prakso v državah Sveta Evrope.
Povod za iskanje takšnega mnenja, so poudarili iz Komšićevega kabineta, izhaja iz dejstva, da določbe Ustave Bosne in Hercegovine, ki urejajo način izvolitve sodnikov v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, niso dovolj natančne in dopuščajo možnost, da se nekompetentne osebe brez kakršnih koli sodnih izkušenj imenujejo v najvišjo sodno institucijo v Bosni in Hercegovini.
"Poleg tega se ustvarja napačna praksa, da se v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine imenujejo sodniki v okviru nekih etničnih kvot, čeprav to ni določeno z Ustavo. Iz teh razlogov, v katerih je videti, da se v obeh primerih bistveno spodkopava kakovost samega Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine", je navedeno.
Komšić je poslal zahtevo za mnenje Beneški komisiji in zahteval, da se sedanji sistem imenovanja sodnikov v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine uskladi z evropsko prakso.
"Zato pozivamo vse politične in druge akterje v Bosni in Hercegovini, da se vzdržijo kakršnih koli imenovanj v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, dokler nam Beneška komisija kot najpomembnejši pravni organ v Evropi ne posreduje svojega mnenja, kar je načrtovano v juniju 2024. leta, po zasedanju Beneške komisije", so nam sporočili iz Komšićevega kabineta.
Menijo, da je to še posebej pomembno, saj, kot pravijo, neupoštevanje mnenja Beneške komisije in neprijetje evropskih standardov lahko ogrozi evropsko pot Bosne in Hercegovine.
Na podlagi Komšićeve zahteve je poslanska skupina Demokratske fronte v Parlamentu Federacije BiH v parlamentarno proceduro vložila pobudo, po kateri se v skladu s poslovnikom Predstavniškega doma Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine zahteva, da se odločanje o imenovanju manjkajočega sodnika/sodnice v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odloži do sprejetja mnenja Beneške komisije na plenarnem zasedanju, ki bo potekalo 21.-22. junija 2024. leta.
V pobudi so opozorili na to, da se ustvarja napačna praksa, da se v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine imenujejo sodniki v okviru nekih etničnih kvot, čeprav to ni določeno z Ustavo, kar Komšićevo zahtevo dodatno upravičuje.
Z uporabo svoje pravice iz člena 12. poslovnika Predstavniškega doma, ki pravi: "Poslanec lahko zahteva, da se v Predstavniškem domu odloži odločanje o določenem vprašanju, ki ga šteje za izjemno pomembno, o katerem pa se v razpravi izrazijo nasprotni stališči glede na stališče njegove poslanske skupine", zahtevamo od vseh drugih poslanskih skupin in neodvisnih kandidatov, da vprašanje imenovanja sodnikov/sodnic v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine odložimo, dokler Beneška komisija ne sprejme svojega mnenja in priporočil, ki se nanašajo na to izjemno pomembno vprašanje - navaja pobuda DF-ja.
Glede na navedeno je DF poudaril, da navedeno pobudo šteje za upravičeno in da zahteva njeno nujno uporabo v okviru naslednjih dejavnosti Predstavniškega doma Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine, še posebej glede na to, da bosta mnenje in priporočila Beneške komisije sprejeta v relativno kratkem času.
Glede na zahtevo člana Predsedstva BiH Željka Komšića, ostaja videti, ali bo Parlament FBiH upošteval pobudo Demokratske fronte, da končno besedo o načinu izvolitve sodnikov Ustavnega sodišča da največji pravni organ v Evropi, to je Beneška komisija.
S tem bi se, očitno, ustavila dnevno-politična prepucavanja med oblastjo in opozicijo glede izvolitve sodnikov Ustavnega sodišča BiH, ki trajajo zadnje leto dni.
Kljub vsemu še vedno ni znan jasen odnos mednarodne skupnosti do vprašanja načina izvolitve sodnikov Ustavnega sodišča. Vendar, če želi mednarodna skupnost v BiH transparentnost v delovanju bosanskohercegovanskega pravosodja in če podpira izvolitev kompetentnih in najboljših kandidatov v najvišje pravosodne institucije, potem bi zagotovo morala podpreti rešitev, ki je prišla od člana Predsedstva BiH Željka Komšića, po kateri se Beneški komisiji ponuja možnost, da s svojim avtoritetom postane verodostojen arbitar glede načina izvolitve sodnikov Ustavnega sodišča BiH, kar bi morali vsi politični akterji v BiH spoštovati.
Na koncu ostaja odprto vprašanje, ali so predstavniki mednarodne skupnosti kdaj jasno sporočili predstavnikom Trojke, da je izvolitev nekompetentnih kandidatov v Ustavno sodišče BiH nedopustna in da s tem kršijo verodostojnost in kompetentnost Ustavnega sodišča.
M.T.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
