HDZ BiH izkorišča ustavno krizo: Hrvati "odplačujejo dolg", a ne zato, ker bi morali – ampak ker se jim izplača

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Kako naivno je bilo verjeti, da se je Dragan Čović obrnil stran od Milorada Dodika, najbolje priča dogajanje v Domu narodov PSBiH, pa tudi dejstvo, da je v vročem ozračju v BiH Čović na mizo postavil ŠE ENO TEŽKO VPRAŠANJE – volilno zakonodajo BiH. Takšno ravnanje je bilo popolnoma razumljeno kot pomoč Dodiku pri rušenju ustavnega reda.

To je takoj spoznal Nebojša Vukanović, ki bi, če bi bila volja HDZ-ja in predsedujoče Borjane Krišto (HDZ) že lahko sedel v fotelju ministra za notranje zadeve BiH.

Tako je komentiral tudi napovedano srečanje hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in Dragana Čovića za nocoj.

"Kmalu bo marsikaj jasno in prišlo na dan, predvsem ali je Milorad Dodik še vedno vitalni hrvaški nacionalni interes in ali ga bodo podpirali, posredno v rokavicah, ali pa bo Plenković nocoj v Mostar prišel z drugačnimi sporočili iz Bruslja za Dragana Čovića in HDZ BiH,“ je dejal Vukanović.

V kompleksni politični sceni Bosne in Hercegovine se fraza „vitalni nacionalni interes“ uporablja kot mehanizem zaščite konstitutivnih narodov – pogosto tudi kot politično orodje za doseganje ciljev, ki niso nujno neposredno povezani z vitalnostjo narodov, ampak z interesi političnih elit.

Kar je za zdaj jasno, je, da je obstoj Dodika vitalni interes Čovića.
Danes se postavlja vprašanje, ali Hrvati zdaj odplačujejo uslugo Srbom – oziroma Miloradu Dodiku?

Eden najbolj opaznih primerov je, ko so srbski delegati v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH zavrnili podporo zahtevi za začetek spora proti Hrvaški zaradi izgradnje Pelješkega mostu, čeprav so bošnjaški predstavniki trdili, da BiH s tem izgubi pravico do dostopa do odprtega morja.

In prav srbski delegati so takrat Pelješki most razglasili za vitalni interes – s čimer so dejansko zaščitili projekt, ki z BiH nima neposredne povezave, razen da ga bošnjaška politika vidi kot poseg v suverenost. Zakaj so to storili? Odgovor je preprost: Srbi so takrat Hrvate videli kot koristne zaveznike pri uravnoteženju bošnjaškega političnega vpliva.

V vrsti političnih previranj HDZ BiH in SNSD pogosto usklajujeta nastope – bodisi glede volilnih reform ali drugih vprašanj.

Tako je vidno, da hrvaški premier Andrej Plenković in vodja HDZ BiH Dragan Čović izjemno previdno in blago komentirata Dodikove protiustavne izpade, medtem ko hkrati vztrajata pri potrebi po enakopravnosti Hrvatov. V praksi to pomeni, da pogosto prešutno podpirata Dodika, saj je njegova retorika proti bošnjaškemu delovanju koristna tudi hrvaški politični agendi.

V tem smislu lahko rečemo, da je Dodik – ne glede na vse kontroverze – de facto hrvaški „vitalni interes“, saj zagotavlja ravnotežje moči v BiH, vsaj z vidika političnega Zagreba in HDZ BiH.

Tega bi lahko bili priča tudi nocoj, ko bodo uradno sporočili teme sestanka in sklepe po njem.

Kar združuje Hrvate in Srbe v BiH ni ljubezen, temveč skupen strah pred bošnjaško politično dominacijo oziroma doseganje njihovih vojnih ciljev na miren način.

Prevedeno, da, Hrvati „odplačujejo dolg“, a ne zato, ker bi morali – ampak zato, ker se jim izplača. Politični pakt z Dodikom jim omogoča močnejšo pozicijo v Sarajevu, še posebej v kontekstu volilne reforme in boja za „legitimno predstavljanje“.