Halilović odgovoril Komšiću: Politični koncept treh narodov v BiH nujno vodi k neki obliki konsociacijske ureditve

Piše: Enver Halilović

Odgovor na tekst Ive Komšića: Apologija bošnjaškega nacionalizma Enverja Halilovića, spletni portal "Tačno", 09. 02. 2024.

1. Politični koncept treh narodov v BiH je nastal in deluje na stoletni srbski in hrvaški, srbsko-hrvaški, ideologiji nemožnosti obstoja Bosanskega naroda in negaciji polne politične identitete Bosne kot samostojne in suverene države.

Koncept treh narodov v BiH najprej proizvaja etnično distanco, kasneje pa tudi politično in družbeno delitev bosanskohercegovske družbe. Kot takšen predstavlja nevarnost za politično delitev države BiH, ki se začne v vojnem času z oboroženimi sredstvi, v mirnem času pa s politično in pravno proizvodnjo treh etnoteritorialnih celot znotraj države BiH.

In končno s svojo nadaljnjo tendenco secesije v samostojne države ali združitev s sosednjima državama, Srbijo in Hrvaško. To politiko in ideologijo, kot tudi njuno prakso, smo izkusili v času od 1992. do 1995. leta, na najgrubši in najtežji možni način. Kljub tej slabi preteklosti, ki nas vse še danes močno udarja po glavi, žal, se ne preneha igrati po njeni glasbi, ne preneha njeno favoriziranje do ideološko-političnega poveličevanja v narativu o bosanskohercegovski posebnosti, ne samo v BiH, ampak tudi v Srbiji in na Hrvaškem.

"Obrazložitev" je, da je BiH specifična multinacionalna država. Vendar je splošno znano dejstvo, da so vse države bolj ali manj multietnične in multikonfesionalne, Bosna v tem ni nikakšna, celo regionalna, izjema, toda,
vse države so lahko državljanske, le BiH-ju je prepovedana državljanska ureditev. S tega vidika, vidika svetega nacionalnega trojstva, se danes negira možnost Bosanskega naroda, kar lahko posredno in dolgoročno ogrozi obstoj BiH kot teritorialno in pravno celovite države.

Na tem konceptu je bila izvedena agresija na BiH, oblikovana dva UZP-ja, nastali so vsi
oblike vojnih zločinov, vključno z genocidom, vodena je bila vojna proti BiH, s posledicami, ki so nam vsem znane, toda na tem konceptu stagnira tudi današnji napredek funkcionalnosti institucij države BiH, njene družbe in vsakega posameznika v celotnem dosedanjem postdejtonskem zgodovinskem obdobju BiH.

Koncept svetega nacionalnega trojstva, ki ga med drugim zagovarja tudi Ivo Komšić, nosi v sebi številne družbeno negativne posledice v sedanjosti, še posebej pa je nevaren za skupno prihodnost, zdaj ko ima v svojih političnih projektih močne tendence TERITORIALIZACIJE skupnega prostora. Schmidthove spremembe volilnega zakona, na dan splošnih volitev v BiH (02. 11. 2022.), ki jih je Komšić goreče podprl, niso le etnično diskriminatorne, ampak so hkrati tudi etno-teritorialne.

Favorizirajo bosanske Hrvate na območju Federacije BiH, kjer bosanski Hrvati predstavljajo večino prebivalstva. Legitimni predstavnik hrvaškega separatizma, vodja HDZBIH, skoraj ultimativno zahteva tako imenovane "majhne" spremembe volitev člana Predsedstva BiH, ki se nanašajo na volitve iz kantona, ki ga naseljujejo
predvsem bosanski Hrvati. Ivo Komšić, kot "zagovornik državljanskega koncepta" politične ureditve BiH, se ne upira niti takšnemu volitvi tako imenovanega legitimnega predstavnika bosanskih Hrvatov, ki dobi največ glasov v kantonu z večinskim hrvaškim prebivalstvom, kar pomeni, da podpira tudi ta oblika etno-teritorialne delitve FBiH.

2. Politični koncept treh narodov v BiH nujno vodi, v najboljši demokratični varianti, k neki obliki federalne ali konsociacijske politične ureditve bosanskohercegovske države in njene družbe. To je politično izhodišče današnjih političnih konceptov srpstva in hrvatstva v BiH, ki temelji na teoriji o treh narodih v BiH. Zagovorniki teorije o treh narodih v BiH danes zagovarjajo soft
power varianto srbskega in hrvaškega političnega secesionizma, ekstremizma in nacionalizma v BiH, zavestno in namerno, ali nezavedno in nenamerno.

Kot vsi predhodno nastali, zgodovinski srbski in zgodovinski hrvaški, politični koncepti o dveh narodih v BiH, srbskem in hrvaškem narodu, v času prve Jugoslavije, in komunistični koncept treh narodov v BiH ima enak politični izid, neposredno negira, predvsem, politično bosansko identiteto, posredno pa tudi državno bosansko teritorialno celovitost in pravno suverenost. Od konca 19. do sedemdesetih let 20. stoletja, od avstro-ogrske dobe BiH do priznanja Muslimanov kot posebne politične identitete (1967.), je potekala negacija enotne bosanske politične identitete v imenu koncepta dveh narodov v BiH, srbskega in hrvaškega naroda v BiH.

Od priznanja politične identitete Muslimanov v sedemdesetih letih 20. stoletja do danes se negira politična identiteta Bosne in Hercegovine s konceptom o treh narodih v BiH. Politični koncept treh narodov v BiH je globoko antibosanski, od kogar koli prihaja in koga koli danes zagovarja.

3. Protagonisti hegemonističnega koncepta nacionalnega svetega trojstva v BiH ne samo da negirajo možnost obstoja Bosanskega naroda, oni pojmu Bosanski narod podtaknejo "kukučje jajce", tako da se v oklepaju, kot pojasnilo bosanskega naroda, doda bošnjaški narod. Tako Ivo Komšić pravi: "Zanj (misli name) je sovražen dejanje kritično pristopiti k ideji ukinitve obstoječih narodov v BiH in razglasitve bosanskega (bošnjaškega) naroda kot edinega državotvornega (ustanovnega)" naroda.

V eni sami povedi mi očita svoje tri zelo hude in napačne politične
konstrukcije: (1) da je "kritični pristop k ideji ukinitve obstoječih narodov v BiH in razglasitve bosanskega (bošnjaškega)" naroda "sovražen dejanje"; (2) da je bosanski narod zamenjava za bošnjaški narod; (3) da bošnjaški narod, pod izgovorom bosanskega naroda, razglašam za "edini državotvorni (ustanovni) narod". Nič od tega, kar mi pripisuje Ivo Komšić, nisem rekel niti tako mislim.

Kakršno koli kritično stališče do bosanskega naroda, ali do česar koli drugega, ne smatram za sovražen dejanje. Vendar sem zelo prepričan, da Ivo Komšić ni ne kritičen ne dobronameren, ko v vsebino Bosanskega naroda uvaja bošnjaški narod in med njima ne dela niti prazne nominalne razlike, ampak poleg bosanskega, v oklepaju, doda kot sinonim bošnjaški narod. Glede na to, da bo kmalu natisnjena moja knjiga, v kateri bom podrobneje govoril o tej temi, bom ob tej priložnosti izrekel le nekaj ključnih postavitev o Bosanskem narodu, brez podrobnejše obrazložitve.

Bosanski narod ni etnokulturni narod, v smislu pomena, kakršnega imajo obstoječe etnokulturne skupnosti v BiH: Bošnjaki, Srbi in Hrvati, kot, verjetno, zlonamerno, Ivo Komšić tumači Bosanski narod. Bosanski narod je politični državni narod njenih državljanov; ni zamenjava za katero koli obstoječo etnopolitično skupnost, oziroma za noben narod v BiH, vključno z
Bošnjaki. Obsega vse tako imenovane konstitutivne narode v BiH, Bošnjake, Srbe, Hrvate, z vsemi njihovimi etnokulturnimi lastnostmi in značilnostmi.

Komšić izmišlja konstrukcijo, da bosanski narod "odpravlja obstoječe narode v BiH". Bosanski narod je že ustvarjen, uveden in obstaja od mednarodnega priznanja Bosne in Hercegovine kot države. Z vzdrževanjem vojnega političnega nasilja v BiH še ni dovolj afirmiran; ne priznavajo ga nekateri ekstremni separatistično-secesionistični predsedniki političnih strank bosanskih Hrvatov in bosanskih Srbov, ki še živijo v ideoloških političnih konceptih iz časa
razpada Jugoslavije, in nekateri vidni bošnjaški politiki, ki se bojijo izgube svojih etničnih političnih in družbenih položajev. O njih bo poseben tekst.

V mednarodni skupnosti, v vseh oblikah predstavljanja in zastopanja, je za BiH kot narod zagotovljen en stol za enega njenega zastopnika. Ta je lahko iz katere koli etnokulturne politične skupnosti v BiH, ki se kolokvijalno imenujejo narodi, katerega koli spola, vere, maternega jezika, entitete, kantona itd. Bosanski narod ne pomeni kakršne koli spremembe te vrste.

Ne odpravlja nikomur ničesar niti nikomur ničesar vsiljuje, nikomur ne nalaga ničesar, kar že ni njegovo, nikomur ne postavlja pod vprašaj njegove vere, jezika, kulture, tradicije, zgodovine, niti v individualnem niti v kolektivnem smislu. Povezuje in miri, ne spopada in ne ločuje ljudi. To, kar Komšić imenuje narodi v BiH, so etnokulturne skupine, ki imajo samo znotrajbosansko uporabno vrednost.

Ne obstajajo v mednarodni komunikaciji kot narodi, nimajo mednarodnega priznanja narodov. Popolnoma neutemeljena je Komšićeva identifikacija tistega, kar danes kolokvijalno pomeni pojem Bošnjaški narod, z vsebino pojma Bosanski narod. On izmišlja to identifikacijo z namenom: (1) da obtoži Bošnjake za nacionalizem; (2) da izkrivi vsebino pojma Bosanski narod, da bi bil
lahko lahko zavržen; (3) pojem Bosanski narod razume etnokulturološko na način, kot razume "obstoječe narode v BiH": Bošnjake, Srbe, Hrvate.

Njegov končni namen je, da BiH ohrani zakovano v svetem etno-političnem trojstvu, ki ga imenuje nacionalno trojstvo, v kakršnem je
BiH od sedemdesetih let dvajsetega stoletja, od uvedbe etno-nacionalnega imena Musliman do mednarodnega priznanja BiH. Toda, od tega ne bo nič. Bosanski narod ni preimenovano aktualno Bošnjaštvo, kakor je bilo preimenovanje Muslimanov v Bošnjake (1993.), čeprav ima zgodovinske korenine Bošnjaštva različnih ver.

4. S podtikanjem, da je Bosanski narod kripto bošnjaštvo, Ivo Komšić popolnoma politično ponareja, spinuje, izmišlja negativno politično propagando o smislu in vsebini pojma Bosanski narod: (1) da bi proizvedel negativne reakcije javnosti proti pojmu Bosanski narod; izmišlja in podtika bosanskemu narodu izključno in samo bošnjaško vsebino; (2) da bi se predstavil kot zaščitnik hrvatstva, morda pa tudi srpstva, v BiH pred tako imenovanim bošnjaškim nacionalizmom v obliki
bosanskega naroda; (3) da bi zaščitil in ohranil dosedanje in obstoječe oblike in vsebine političnega srpstva in političnega hrvatstva v BiH; (4) da bi proizvedel percepcijo nujnosti in nenadomestljivosti svojega etno-političnega koncepta o treh narodih v BiH; (5) da bi konstruiral novo vsebino politične mantre o tako imenovani politični ogroženosti bosanskih Hrvatov v BiH z uvedbo imena Bosanski narod;
(6) da bi ohranil, razvil in okrepil srbsko in hrvaško dvo-narodnost v BiH.

Politično srpstvo bosanskih Srbov v BiH in političko hrvatstvo bosanskih Hrvatov v BiH sta dvo-narodna. Kaj to pomeni? Bosanski Srbi in bosanski Hrvati so malo Srbi, malo Hrvati, na eni strani, razpeti med srpstvom in bosanstvom oziroma hrvatstvom in bosanstvom, na drugi strani pa imajo dva nacionalna politična identiteta; bosanski Srbi imajo srbsko-srbski državno-politični identiteto in bosanski državno-politični identiteto; bosanski Hrvati imajo hrvaško-hrvaški državno-politični identiteto in bosanski državno-politični identiteto.

Živijo v razkolu med izvirnim, bosanskim in vsiljenim, srbskim oziroma vsiljenim hrvaškim nacionalnim identitetom. Njihova vsiljena nacionalna imena so uvožena. Njihov izvirni bosanski identitet je srbiziran oziroma hrvatiziran.

Težavnost in aporetičnost dvo-narodnosti bosanskih Srbov in bosanskih Hrvatov se lahko ponazori s pripadnostjo nekoga dvema političnima strankama hkrati in njegovo obveznostjo, da se opredeli za odločitve ene od njiju, njune odločitve pa so nujno v medsebojni koliziji.

Romantičarske velikosrbske hegemonistične politične doktrine, od I. Garašanina do S. Miloševića in njihovih privržencev danes, oziroma romantičarske hegemonistične velikohrvatske politične doktrine, od Štrosmajerja do F. Tuđmana in njihovih ponavljalcev danes, so pretvorile bosanske Srbe in bosanske Hrvate v dijasporo Republike Hrvaške in Republike Srbije.

Njihovi državno-nacionalni politični identiteti so praviloma v notranjem sporu med srbskim oziroma hrvaškim, na eni, in bosanskim državno-nacionalnim političnim identitetom, na drugi strani. Očitno je, da se Ivo Komšić zaveda te vrste nacionalno-državne dvojnosti bosanskih Srbov in bosanskih Hrvatov, da v tej dvojnosti daje prednost hrvatstvu, ter da se zaradi tega
upira bosanstvu kot nacionalno-državnemu političnemu identitetu.

Srbski in hrvaški dvojni državno-nacionalni politični identiteti, še posebej srbski, privezani na svoje tako imenovane matične, rezervne državne nacionalno-politične identitete, so tako močni, da so pripravljeni odnesti en del ozemlja BiH svojim matičnim državam, Srbiji oziroma Hrvaški. Nedavna preteklost devetdesetih let dvajsetega stoletja nam je v tem pogledu zelo ilustrativna in sveža. Smisel
ustvarjanja srbske paradržave, republike srbskega naroda v BiH (RS BiH), kot tudi hrvaške paradržave, republike hrvaškega naroda v BiH (HRHB), je bil končno njihov pripojitev Srbiji oziroma pripojitev Hrvaški, kar so brez razumnega dvoma dokazala sodišča ZN v Haagu.

V postdejtonskem obdobju BiH, da omenim, kot pokazatelje istega tipa, prizadevanje političnih struktur bosanskih Hrvatov v državnih organih oblasti BiH, celo bosanskih Srbov, za izgradnjo Pelješkega mostu na škodo Bosne in prizadevanje bosanskih Srbov, in zapiranje oči političnih struktur bosanskih Hrvatov, za izgradnjo novih hidroelektrarn na Drini, prav tako na škodo Bosne.