Pokopališče vlakov v Boliviji spominja na prizore iz postapokaliptičnega filma

(Patria) - Na robu bolivijskega mesteca Uyuni, sred suhega in skoraj puščavskega krajolika, se nahaja nenavadno mesto, ki izgleda kot prizor iz kakšnega postapokaliptičnega filma - pokopališče vlakov, znano kot Cementerio de Trenes.

Raztreseni po puščavi stojijo zarjaveli vagoni in lokomotive, ostanki nekdanjega železniškega razcveta Bolivije, piše Punkufer.

Danes to mesto privlači popotnike in fotografe iz vsega sveta ter pogosto predstavlja prvo postajo pred odhodom na spektakularni Salar de Uyuni - največjo slano površino na svetu, ki se razprostira na več kot 10.000 kvadratnih kilometrih.

Konec 19. stoletja je bil Uyuni pomembno prometno vozlišče za železniške proge v Južni Ameriki, predvsem zaradi razvoja rudarske industrije. Vendar je njen padec v 1940-ih ustavil nadaljnji razvoj, vlaki, večinoma uvoženi iz Velike Britanije, pa so ostali ležati na obrobju mesta.

Namesto da bi jih razstavili in prodali kot staro železo, jih je lokalno prebivalstvo preprosto pustilo propadati, na milost in nemilost časa.

Sčasoma je surovo podnebje naredilo svoje. Vetrovi, polni soli iz bližnjih solin, so nagrizli kovino, danes pa so ostale le še zarjavele, gole konstrukcije, ki ustvarjajo skoraj neresničen prizor.

Do tega nenavadnega kraja je najlažje priti v organiziranih turah proti Salar de Uyuni. Obisk običajno traja približno eno uro, kar je dovolj za raziskovanje in fotografiranje, pa tudi za poslušanje zanimivih zgodb lokalnih vodnikov.

Pokopališče vlakov je še posebej privlačno v zgodnjih jutranjih urah, ko nežna svetloba dodatno poudari teksture zarjavele kovine.

Salar de Uyuni ima dva različna obraza, odvisno od letnega časa, oba pa sta na svoj način zanimiva. V suhem obdobju, od maja do novembra, so temperature nižje in tla se strdijo, tako da lahko obiskovalci pridejo na območja, ki so v deževnem obdobju nedostopna.

Od junija do avgusta je visoka turistična sezona, zato so izleti nekoliko dražji. Deževno obdobje, od decembra do aprila, je posebno doživetje, saj obiskovalcem omogoča uživanje v dih jemajočem prizoru.

Plast vode, ki se takrat nabere, spremeni to ravno, belo površino v rajsko ogledalo, v katerem se popolnoma vidi nebo, tako da je videti, kot da se nebo in zemlja prav na tem mestu združujeta. To je prizor, ki ga želijo ujeti številni fotografi, profesionalni ali amaterski.