GRABLJIVICE LOVIJO V ZAMEGLJENEM VODOTOKU Je čas za preiskavo infrastrukturnih in drugih projektov Nikšića in Grabovice?

Piše: A. Čorbo-Zećo

V Bosni in Hercegovini se pogosto prepletajo politične in poslovne mreže, Elvedin Grabovica, nekdanji direktor Elektroprivrede BiH, pa se zdi, da je postal ključna oseba v mnogih infrastrukturnih projektih, tako na področju energetike kot v drugih sektorih. Premier Nermin Nikšić ne skriva, da je pogosto v družbi tega kontroverznega poslovneža, s katerim so imeli člani Nikšićeve družine nekoč tudi skupno podjetje (CTK) v namensko industrijo.

O tem podjetju, ki je sicer najemalo posojila od podjetja Igman iz Konjica, o čemer pričajo revizijski poročili, bomo pisali v enem od naslednjih nadaljevanj zgodbe.

Grabovica je že vrsto let znan po svojem tesnem odnosu z vodjo SDP-ja Nerminom Nikšićem in pomembnem vplivu na politične odločitve, ki se nanašajo na velike javne nabave in privatizacije. Čeprav je bil pogosto v središču političnih škandalov, je Grabovici uspelo postati ključni igralec v poslovnem svetu v BiH, pri čemer je izkoriščal svoje politične stike. Svoje odnose s podjetji na Hrvaškem je gradil zahvaljujoč odnosu z Nikšićem, od nedavnega pa tudi s kontroverznim Zdravkom Mamićem.

Grabovica in Mamić

Eden od pomembnih vidikov njegovega političnega vpliva se kaže v projektih, kot je modernizacija programskih sistemov, na primer v podjetju Elektroprijenos BiH. Čeprav je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prvotno odobrila kredit za ta projekt, je bil aranžma na koncu odpovedan. Razlog? Sumi korupcije, povezane s podjetji, ki so se potegovala za projekt, med katerimi izstopata Prointer ITSS in ljudje, povezani z Igorjem Dodikom, sinom Milorada Dodika, kar je povzročilo zaskrbljenost v mednarodnih finančnih institucijah.

Kljub temu Elektroprijenos BiH ni opustil uresničevanja projekta, Grabovica pa naj bi še vedno imel vlogo pri njegovi obnovi, o čemer je pisala Slobodna Bosna.

Nermin Nikšić in Grabovica sta se udeležila proslave podjetja Končar v Zagrebu, o čemer javnost ni bila nikoli obveščena. Če Slobodna Bosna ne bi objavila njune slike iz Zagreba s Končarjeve zabave, bi Nikšić verjetno zanikal odhod v Zagreb z Grabovico, tako kot je za Klix dejal, da je vse to dejansko laž.

„To je nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnosti. Ubogi oni, trudijo se, da bi mi kaj našli, pa jim ne uspe, potem pa predvidevajo, da se bo to zgodilo. Najprej, da vprašamo, naj ne dela Cengiz, naj pripeljemo nekoga drugega, zakaj ne bi delal Končar, svetovno podjetje, če je najboljše. Če izpolnjuje vse pogoje, kdo bi moral delati Prointer? Jaz res ne vem, v čem je napaka, ampak naj še naprej raziskujejo,“ je dejal Nikšić.

Postavlja se vprašanje, kako je mogoče, da lahko politične in poslovne povezave očitno vplivajo na velike projekte (pogoji razpisa se namestijo za izbrane)?

Nikšić se v tem primeru sklicuje na institucije in poudarja, da bo tudi sam, če bo treba, vložil prijave. Vendar pa je zaupanje v pravosodne institucije že dolgo na minimumu, dejstvo, da ni sodb za visoko korupcijo, pa to zaupanje še dodatno ogroža.

Prav iz tega razloga Grabovica in njemu podobni že vrsto let lovijo v zamagljenem vodotoku. Tako se je nedavno v neki družbi hvalil, da je imel vlogo tudi pri razpisu za izgradnjo predora Prenj, in tako še naprej vpliva na pomembne projekte brez kakršne koli uradne funkcije in položaja. Podobna situacija se dogaja s turškim podjetjem Cengiz, ki očitno že dominira projekte na Koridorju Vc, a zdaj se pričakuje, da prevzame tudi ključno fazo gradnje predora Prenj.

Projekt, ki se je začel leta 2022, je naletel na resne težave v predkvalifikaciji, kjer sta le dve turški podjetji – Cengiz in Makyol – izpolnjevali pogoje. Prvi je favorit, že pa si je pridobil prednost z donacijami za obnovo železniške proge v Jablanici. Sumi korupcije in politične povezanosti teh podjetij z Grabovico in Nikšićem postajajo vse jasnejši. Da je tako, potrjuje tudi naslednji podatek – korejsko-turški konzorcij DL-Limak, ki je vložil resen trud in pripravil vso potrebno dokumentacijo, se je odločil umakniti iz projekta, ker je ocenil, da so možnosti za zmago vnaprej dogovorjene.

Nikšić je nedavno sprejel delegacijo Cengiza, ob zahvaljevanju za njihov prispevek k obnovi proge. Srečanje dodatno spodbuja dvome, da se za tem infrastrukturnim projektom skrivajo zasebni interesi. Odprto povezovanje s Cengizovim podjetjem, ki ima ugoden status v BiH, vodi do vprašanj: ali je projekt Prenj le še en način za zagotovitev donosnih poslov preko političnih povezav?

Situacija se dodatno zaplete, ko se razmisli o finančni vzdržnosti projekta. JP Autoceste FBiH, ki je odgovorno za izgradnjo predora Prenj, se sooča z zamudami pri drugih projektih, še posebej tistih, kjer je angažiran Cengiz.

EIB in EBRD, dva ključna posojilodajalca, ki podpirata projekte v BiH, zavračata povečanje svojih naložb in zahtevata dodatna jamstva. Vendar pa nameravata ministrstvo in Vlada Federacije BiH sprejeti le sklep brez dejanske pravne obveznosti, kar dodatno povečuje negotovost glede finančne konstrukcije generacijsko pomembnega projekta.

Z vsemi izzivi obstaja resno tveganje, da bo projekt odložen za deset let namesto za pet, kar bi še dodatno povečalo stroške in poglobilo že obstoječe infrastrukturne težave.

Čeprav so vse oči trenutno uprte v Grabovico in njegov vpliv na projekte, bo ključno odločitev o prihodnosti predora Prenj sprejel posojilodajalec. Izjemno pomembno bi bilo, da EIB in EBRD prepoznata sumljive vidike tega razpisa in na podlagi tega sprejmeta pravo odločitev – ki bi lahko imela dolgoročne posledice za BiH, njene državljane in politiko infrastrukturnih projektov. Veliko pomembneje je, da se predor Prenj naredi hitro in učinkovito, kot da Nikšićev blagajnik izpolni osebne cilje, ki so v nasprotju s cilji državljanov BiH.

Bh. pravosodje, kakršno je, je v zadnjem času zasuto z obtožbami na račun voditeljev Trojke. Vodja diplomacije in vodja NIP Elmedin Konaković je bil zaslišan v Parlamentu BiH zaradi propadlega razpisa, potem ko je bilo ugotovljeno, da je bil nameščen za hčerko njegovega kuma. Še vedno so nerešene povezave Konakovića s kartelom Tito in Dino.

Na drugi strani je minister za promet in komunikacije ter predsednik Naše stranke BiH Edin Forto soočen z več zaslišanji v Parlamentu BiH, pa tudi s preiskavo zaradi poskusa podkupovanja inšpektorja SIPA-e in vplivanja na ministra Bošnjaka, vse povezano s sumljivimi projekti na Bjelašnici.

V javnosti se zaenkrat najmanj zaznavajo sumljive dejavnosti tretjega partnerja v Trojki Nermina Nikšića, vodje SDP-ja in premierja FBiH.

Vendar pa ni tako, da ne bi bilo razlogov, da pravosodje usmeri žaromete tudi proti Nikšiću, primeri, kot so posojilo CTK-ju iz proračuna zveznega podjetja Igman, projekt Prenj in razpisi v Elektroprijenosu, pa so dovolj dokaz za takšno potrebo.