Gordan Grlić Radman kaznovan s 5.300 evrov

(Patria) - Komisija za odločanje o nasprotju interesov je danes odločila, da je vodja hrvaške diplomacije Gordan Grlić Radman kršil zakon, ker v svojo kartoteko premoženja ni vnesel podatkov o izplačanih dividendah iz več podjetij.

Grlić Radman je bil zato kaznovan z zakonsko najvišjim zneskom v skupni višini 5.300 evrov (okoli 10.365 KM).

Minister je ob prevzemu funkcije leta 2019 do leta 2022 prejel dividende iz več podjetij, poleg Agroproteinke, katere solastnik je, je prejel tudi dividende iz podjetja InterPlod ter Zagrebačke in OTP banke, teh podatkov pa ni vnesel v kartoteko premoženja, čeprav bi moral.

Zaradi tega ga je Komisija soglasno odločila kaznovati za leti 2019 in 2020 z 2.600 evri v šestih obrokih, za kršitve v letih 2021 in 2022, ko je začel veljati nov zakon o preprečevanju nasprotja interesov, pa z enkratno sankcijo 2.700 evrov, ki jih mora vplačati v državni proračun v roku 15 dni.

Štiri leta v nobeni kartoteki premoženja Grlić Radman ni navedel dohodkov iz kapitala, čeprav mu je leta 2019 Komisija dala mnenje, da lahko prejema dividende in izrecno poudarila, da je to dolžan prikazati v kartoteki premoženja, kljub temu tega ni storil, je dejala članica Komisije Ines Pavlačić.

S preverjanjem je bilo ugotovljeno, da je od leta 2019 imel prihodke iz več trgovskih družb, ki jih ni vnesel v kartoteko premoženja.

Leta 2019 je prejel 1,9 milijona kun dividend od Agroproteinke, 319.000 kun od InterPloda in 5.800 kun od Zagrebačke banke.

Leto kasneje je od Agroproteinke prejel 2,1 milijona kun, od InterPloda 100.000 kun in od OTP banke 3.806 kun.

Leta 2021 je od Agroproteinke na ime dividende prejel 2,9 milijona kun, od InterPloda 238.000 kun in od Zagrebačke banke 1.204 kun. Dohodek iz kapitala od Agroproteinke v letu 2022 je bil 5,3 milijona kun.

Te podatke je Komisija pridobila od Davčne uprave, saj so bili vsi ti prihodki prijavljeni in je bil od njih plačan davek.

Pavlačićeva poudarja, da imajo državljani pravico, da so v vsakem trenutku seznanjeni z ravnanjem zavezancev kot javnih oseb, da gre za velike zneske in da je z nevnosom v kartoteke premoženja javnost ostala prikrajšana za te informacije.

- Gre za visoko državno funkcijo, kjer se pričakuje najvišja raven odgovornosti in preglednosti - je poudarila Pavlačićeva, poroča Hina.

Grlić Radman se je v pisni izjavi branil s trditvami, da gre za nenamerno opustitev, ki se je zgodila prvič, da je prihodke prijavil Davčni upravi in od njih plačal davek ter da je storil vse, da bi to popravil, ter da je treba upoštevati, da ni opustil predaje kartoteke premoženja, ampak jo je le napačno izpolnil.

- Oktobra letos je posodobil kartoteko premoženja, vendar namen instituta poročanja javnosti o premoženjskem stanju ni, da se kartoteke izpolnjujejo pod pritiskom javnosti, temveč mora vsak to storiti vestno in odgovorno - je sporočila Pavlačićeva.

Predsednica Komisije Aleksandra Jozić-Ileković je opozorila, da se preverjanja kartotek premoženja praviloma izvajajo po prijavi ali če sami opazijo določene pomanjkljivosti. Na kartotekah premoženja delajo štirje svetovalci, imajo pa 3.000 zavezancev.