Film ‘Pravda’ prikazati v Parlamentu FBiH, pa kdo od trojice bo glasoval za Vukoja, naj mu Karamatić izroči zastavo HZHB!

Napisal: Rasim Belko

Tri desetletja po združenem zločinskem podvigu in šest let po obsodbi haaškega sodišča haaški šestorici, torej političnemu in vojaškemu vodstvu tvorbe Herceg Bosne, pa tudi hrvaški državi, se Bosna in Hercegovina še vedno bori proti istim politikam in njihovim ciljem.

Neselektivno so ubijali, zapirali v tabore in preganjali Bošnjake muslimane po norem vizionarstvu Franja Tuđmana, da je iztrebljenje bosanskih muslimanov (večinoma Bošnjakov) končna dekolonizacija. Rušili so mesta in simbole, ki povezujejo ljudi, saj je bil etnično čist hrvaški prostor njihov edini cilj. Podrli so spomenike civilizacije in skupnosti, kot je Stari most.

Danes, po vsem tem, zanikajo sodbe, mednarodno sodstvo in pravico obravnavajo kot zaroto, saj je politika uradnega Zagreba in njena ekspozitura v Bosni pravzaprav identična politiki Franja Tuđmana in njegovih zločincev.

Ta politika še danes sanja o veliki Hrvaški, zgrajeni na območju Bosne in Hercegovine, ki jo je začrtal Tuđman, njeni zločinci in njihovi privrženci pa jo poskušajo iztrgati iz mednarodno priznane države.

Rešitev oboroženega spopada, ki nam jo je v veliki meri vsilila mednarodna skupnost, je prisilila prodržavne sile Bosne in Hercegovine, da državo gradijo s tistimi silami, ki so zagrešile dvojni UZP in genocid, ob podpori dvojne agresije Srbije in Hrvaške.

In to je v bistvu temeljni razlog, zakaj Bosna in Hercegovina životari v prepadu med krhkim mirom in resnejšo izgradnjo moderne države.

Haaške sodbe so zelo jasne, jasno je, kakšni so bili cilji in kako je hrvaška politika takrat nameravala razkosati BiH. Jasno je, kako to poskuša tudi zdaj, vendar ni jasno, s čim in kako so se čutili poklicane, da jim pomagajo tisti, ki se deklarativno in javno potiskajo v prodržavni blok strank.

SARAJevski politični blok, ki trenutno vlada s HDZ Bosne in Hercegovine, se je na pladnju ponudil politikam, ki delujejo na ciljih Jadranka Prlića, Gojka Šuška, Daria Kordića in drugih. Le proti tem ciljem gredo perfidno, saj jih tako uči in usmerja uradna politika Hrvaške. In medtem ko HDZ Dragana Čovića popolnoma razume, kaj Zagreb hoče in kaj mora storiti, Nermin Nikšić, Elmedin Konaković in Edin Forto izgledajo kot premalo svobodni otroci v vrtcu, ki robustnemu Čoviću prepuščajo vse, kar zahteva.

Popustljivost politikam, ki se naslanjajo na zločinske cilje, za katere je bilo sodišče v Haagu obsodilo, ni nič drugega kot pomoč pri izpolnjevanju teh ciljev, torej pot v končno delitev Bosne in Hercegovine.

In medtem ko trikolorji ameriškega veleposlanika Michaela Murphyja božajo politike, ki izhajajo iz zločinov, jim ponujajo kompromis in dialog, HDZ dviguje lestvico zahtev in prošenj, vse usmerjajo v mlin, ki naj bi tako imenovano Herceg-Bosno pretvoril v del velike Hrvaške.

Zakaj bi sicer razložili, da Elmedin Konaković, ki trdi, da je vojaoval dlje, kot je trajala vojna, v studiu Hrvaške radiotelevizije ni smel reči, da je Republika Hrvaška pred mednarodnim sodiščem obsojena za agresijo na Bosno in Hercegovino. Še težje je razložiti dejstvo, da trikolorji iz Sarajeva pristajajo na zahtevo hrvaške politike, da glas Hrvatov s območja nekdanjega okupiranega ozemlja pod patronatom tako imenovane “Herceg Bosne” velja več kot glas Bošnjakov z obranjenega ozemlja. Če ne bi bilo agresije Hrvaške, UZP-ja in etničnega čiščenja, tega ne bi mogli niti zahtevati, saj bi tudi na “nemirnem jugu” število Bošnjakov in Hrvatov bilo uravnoteženo.

Vendar tega ne vedo izmišljeni komunisti, produkt FASTO in ameriški učenec, izgubljen v prostoru. In nič se ne bi spremenilo, če bi vedeli. Dokaz za to je tudi dejstvo, da so Čoviću in njegovim kadrom prepustili gradnjo cest, tako da sledbenik Mate Bobana posle gradnje usmerja hrvaškim tajkunom, ki so nastali v plamenu UZP-ja.

Pripravljajo se trikolorji Michaela Murphyja, da Čoviću, in posledično Miloradu Dodiku, predajo Ustavno sodišče BiH, pa tudi pravila volilnega zakona, po katerih bi nosilci UZP-ja bili trajna kategorija oblasti v Bosni in Hercegovini.

Skratka, trojka je pristala, da igra za reprezentanco, ki naj bi s politiko uresničila ključne elemente obsojenega UZP-ja.

In to je treba preprečiti, saj bo potem težko, če ne celo nemogoče popraviti.

Film “Pravda”, ki je bil sinoči predstavljen v Sarajevu, v veliki meri prikazuje, kako so ustaši gradili Herceg Bosno na krvi Bošnjakov in ruševinah, ki so ovirale zaokrožitev Tuđmanove banovine.

Zato je treba film “Pravda” prikazati v Parlamentu Federacije, da poslanci vidijo, kaj bo pomenilo, če z izvolitvijo Marina Vukoje predajo Ustavno sodišče BiH Draganu Čoviću, s tem pa tudi Miloradu Dodiku.

Tako naj tisti, ki po filmu dvigne roko za Vukojevo izvolitev, naj mu Mario Karamatić izroči zastavo HZHB in HOS-a, da se ve, na čigavi strani so!