Napaka v objektivu!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Od začetka leta 2024. je javnost v Bosni in Hercegovini priča ponovnemu pojavu stare težave, morda v najslabši obliki doslej. Javni radiotelevizijski servis Bosne in Hercegovine je ponovno v finančnih težavah, vse, kar smo lahko prebrali, pa kaže, da je malo komu resnično mar za njegovo rešitev.

BHRT kot krovna hiša Javnega servisa je v finančni globusi, delavci strahijo za svojo eksistenco, vodstvu pa je očitno najpomembneje, da ohrani svoje položaje. Če bi bilo drugače, bi to vodstvo do zdaj alarmiralo vse odgovorne in potegnilo poteze, ki bi te pristojne prisilile, da končno rešijo vprašanje JRT.

Vendar pa namesto boja za najboljše rešitve na sceni vidimo izključno spopade vodstev BHRT-ja in FTV-ja. Najhuje pri vsem pa je, da ti spopadi ne izhajajo iz poskusa trajne rešitve nakopičenih težav, temveč iz prizadevanj za začasno preživetje, ki se bo v prihodnosti ponovno vrnilo kot bumerang. Kajti od obstoja Javnega servisa se ta bumerang redno vrača, trajne rešitve nikoli ni bilo ponujene. In krivda je na vseh treh vodstvih.

Poleg tega, da se je RTRs v celotni situaciji postavil kot ločen segment, ki ga zgodba o Javnem servisu malo zadeva, čeprav bi ga morala, sta BHRT in FTV vodila resno težak medsebojni boj, ki v objektivu ustvarja napako, čigar debelejši konec bodo potegnili delavci obeh oddajnikov. Očitno je, da vsa tri vodstva niso kos nalogi, za katero so dobro plačana, zato se postavlja vprašanje, kaj čakajo zaposleni v BHRT-ju in FTV-ju in zakaj ne stopijo pred “sivi dom”, da bi ustvarili pritisk na pristojne.

Kajti zgodba o reševanju težav financiranja javnih oddajnikov BHRT in FTV se je spremenila v nekakšno tekmovanje, v katerem oddajniki vabijo goste ali uporabljajo bližnje povezave, nato pa poudarjajo, kako jih podpirajo ti ali oni. Če resnično imajo podporo, s katero se toliko hvalijo, zakaj potem ne povabijo vse te podpore v Sarajevo.

Potem pa vsi skupaj ne gredo na Trg BiH in parlamentarcem te države ne postavijo ultimatuma, da rešijo nakopičena vprašanja. Vendar ne po dosedanjih modalitetah, ker očitno nobena dosedanja rešitev ni bila dolgotrajna.

Nesmiselno je, da RTRs in FTV kot entitetna oddajnika zbirata sredstva, nato pa jih delita tudi državnemu oddajniku kot kakšnem sirotici – jaz hočem, jaz ne bom plačal sredstev. Vir takšne rešitve je lahko prepoznati in je tam, kjer se vlaga veliko truda, da vse državno postane odvisno od entitetnega.

Zato, tukaj je en brezplačen nasvet “Trojkašem”, ki so bili nedavno v BHRT in FTV kot samozvani “rešitelji”. Sprejmite nov zakon o financiranju javnih oddajnikov, oziroma tega sistema, ki ga sestavljajo BHRT, FTV in RTRs. V tem zakonu napišite, da mora vsak, ki je v bazi podatkov CIPS med koledarskim letom, plačati 90 KM za Javni radiotelevizijski servis Bosne in Hercegovine. In to na račun krovnega, državnega – BHRT. Potem naj BHRT s svojega računa po zakonu izplačuje toliko, kolikor pripada entitetnim oddajnikom.

S to rešitvijo bi prisilili neplačnike z nemirnega juga, da bi tudi oni začeli plačevati RTV takso, pa tudi preprečili, da bi RTRs, ki je pod nadzorom Milorada Dodika, kalkuliral in izsiljeval BHRT ter tako ustvaril dolg skoraj sto milijonov KM. S tem bi preprečili prihodnje medsebojne obračune javnih oddajnikov, ker bi denarja bilo, in delil bi se po zakonu ali avtomatizmu, naj ekonomisti uredijo kako.

Poleg tega, da bi tako rešili eksistenčno vprašanje delavcev v Javnem RTV sistemu Bosne in Hercegovine, bi njegova finančna krepitev izbila ključni adut, s katerim se tako vodstva kot stroka JRT opravičujeta za slabo, da ne rečem obupno programsko vsebino.

Produkcijsko in na kakršenkoli drug način so televizije ne v svetu, temveč v regiji, pa tudi nekatere zasebne v BiH, prehiteli Javni servis za več svetlobnih let. In samo zaradi dejstva, da je državnega pomena, se Javni servis nahaja v tistih tabelah gledanosti, čeprav je tudi tam že dolgo na dnu.

Nikomur v času vseh čudes tehnike in tehnologij ne gleda televizijskega programa, ki je malo boljša replika nekih sedemdesetih ali osemdesetih let. Vse to mora biti veliko boljše, da bi javni servis upravičil svojo vlogo, reper pa jim zagotovo so lahko javni servisi v regiji.

Rešitev vedno obstaja, vendar je postalo očitno, da dolgoročne rešitve v tej zgodbi nikomur ne ustrezajo. In ja, ne morem v zgodbi o Javnem servisu pozabiti ene pomembne dejstva, ki kaže na resno zmedo v delovanju vodstva BHRT-ja, pa tudi tistih, ki se pritožujejo nad ogroženo eksistenco. Če bo BHRT nadaljeval s transformacijo svoje uredniške politike v smeri Dodikovega separatizma in zgodovinskega revizionizma, bo malo ostalo tistih, ki bodo to televizijo sploh gledali, kaj šele podpirali.

Kajti vodstvo BHRT-ja, pa tudi uredniki v tej hiši, kdor koli že so in kako se imenujejo, morajo vedeti, da je to hišo rešila Armija RBiH in da nikoli ne bo in ne more biti “tako imenovana”, medtem ko je VRS to hišo bombardirala z najmočnejšimi raketami in da bo za vedno ostala zločinska.

Če je to državna medijska hiša, potem mora biti tudi njena uredniška politika proustavna, sicer bo poleg napake v objektivu, tudi napaka na bankomatu, in to lahko zaboli!