Elektroprivreda BiH bo v Banovićih gradila najmočnejšo sončno elektrarno v BiH

SARAJEVO, (Patria) - Bosna in Hercegovina je podpisnica Sofijske deklaracije o Zelenem sporazumu za Zahodni Balkan. S tem se je vključila v proces postopnega zmanjševanja in na koncu popolne ustavitve uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo energije ter prehod na čiste, obnovljive in trajnostne vire energije.

Elektroprivreda BiH je sprožila postopek za izgradnjo fotonapetostne elektrarne v Banovićih. V načrtu so tudi drugi podobni projekti v Tuzlanskem kantonu.

Elektroprivreda BiH bo v Banovićih gradila najmočnejšo sončno elektrano v BiH. Gradnja elektrarne moči 8,8 megavatov, katere vrednost se ocenjuje na 15 milijonov KM, je predvidena v naselju Banović-Selo na 100 tisoč kvadratnih metrih površine, piše Federalna.ba.

- Izgradnja sončne elektrarne v Banovićih kaže zavezanost Elektroprivrede BiH k prehodu na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov - torej postopno preobrazbo iz javnega podjetja in družbe, ki večinoma proizvaja električno energijo iz premoga, v družbo, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov - pojasnjuje Senad Salkić, izvršni direktor za naložbe Elektroprivrede BiH.

Načelnik Banović Bego Gutić (SDA) poudarja, da se pripravljamo na to, kar nas čaka v prihodnjem obdobju - in to je dekarbonizacija, kar je pogoj Evropske unije, zlasti Evropske energetske skupnosti, in to je zmanjšanje in ustavitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, ki se oskrbujejo s fosilnimi gorivi, torej premogom.

- To je povsem nelogičen korak in nima nobene zveze z dekarbonizacijo, ker se bo ta energija uporabljala za proizvodnjo fosilnega goriva, ki prispeva k podnebnim spremembam - trdi Denis Žiško, koordinator programa Energija in podnebne spremembe Aarhus centra v BiH.

Iz Banović sporočajo, da želijo pokazati, da se lahko tudi v rudarski regiji, ki je sinonim za umazano energijo, proizvaja čista zelena energija.

- Treba je poudariti, da se bo ta električna energija, ki se bo proizvajala s sončno elektrarno, neposredno uporabljala za obrate RMU Banovići - poudarja Gutić.

Salkić pojasnjuje, da gre za zemljišče, ki predstavlja degradirano rudarsko območje:

"To je nekakšen plato, na katerem je končan izkop premoga, ki je bil rekultiviran in se zdaj na ta način obogaten vrača lokalni skupnosti v uporabo skozi proizvodnjo električne energije na ekološko sprejemljiv, socialno občutljiv in cenovno sprejemljiv način".

Na območju Tuzlanskega kantona se načrtuje izgradnja tudi sončnih elektrarn v Tuzli, na območju odlagališča pepela Divkovići 1 in 2, pa tudi na površinskem kopu Šićki Brod. Vendar pa je s Prostorskim načrtom Tuzlanskega kantona lokacija v Šićkem Brodu predvidena kot območje za šport in rekreacijo, vendar le do leta 2025, do kdaj je Prostorski načrt v veljavi.

- Fotonapetostna elektrarna v Šićkem Brodu bi lahko bila ena največjih, ki jih bomo gradili, glede na moč. Seveda obstajajo določene administrativne ovire, ki se kažejo v prostorskih načrtih, v regulacijskih načrtih lokalnih skupnosti Tuzlanskega kantona, ki jih poskušamo rešiti z ustreznimi ministrstvi in mestom Tuzla. In to gre, lahko rečemo, na zadovoljiv način - dodaja Salkić.

Glede poti energetske tranzicije ekologi menijo, da smo kot družba pripravljeni, vendar ne kot država.

- Pri nas je problem v Federaciji, da se sprejemanje novega zakona o obnovljivih virih že leta odgađa. Ta bo dejansko omogočil državljanom, malemu gospodarstvu in podjetnikom, da postavijo fotonapetostne elektrarne na svoje strehe in tako zmanjšajo oziroma odpravijo račune za električno energijo za obdobje 20 do 30 let, ko povrnejo kredit. In to je problem, ki ga imajo naše oblasti, ker izgubljajo trg in monopol - navaja Žiško.

Elektroprivreda BiH poleg omenjenih načrtuje tudi izgradnjo fotonapetostne elektrarne na zaključenih rudarskih poljih rudnika rjavega premoga Đurđevik, kot tudi izgradnjo plavajočih fotonapetostnih elektrarn na jezeru Snježnica in jezeru Modrac.