Ekonomska odvisnost kot grožnja suverenosti: Kako Srbija in Hrvaška oblikujeta usodo BiH

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Nekoč je obstajala država, duhom in identiteto zelo stara, terminološko šele v nastajanju. Sežgana. Pomorjena. Preorana z artilerijskim orožjem in orodji. Namočena v krvi. Kljub temu je obstala, krvava in razdeljena. Ne, ne imenuje se Ukrajina.

Kdo bi danes v Ukrajini pomislil, kaj šele Volodimirju Zelenskemu predlagal, da konča vojno tako, da Rusija postane solastnica njihovih podjetij? Ali da nekdo predlaga, da to postane realnost čez deset ali dvajset let po vojni? Verjamem, da bi se Zelenski raje samovzel, kot da bi sprejel takšno idejo.

V Bosni in Hercegovini je to realnost. In v tem članku se bom malo posvetil ekonomskim projekcijam ali tokovom. Za zgodbo, ki jo pripovedujemo, je to najmanj pomembno, še manj pa so pomembne zgodbe o delovnih mestih, poslu ali globalizmu.

Prisotnost Srbije in Hrvaške v lastniških strukturah javnih, še posebej strateških podjetij v Bosni in Hercegovini, predstavlja pomemben izziv ne le z ekonomskega, ampak tudi s političnega vidika. Skozi prizmo zgodovinskih odnosov, regionalnih hegemonističnih teženj in trenutnih političnih dinamik je jasno, da ima lastništvo ključnih virov globoke posledice za suverenost in stabilnost BiH.

Ekonomski vpliv kot instrument politike

Srbija in Hrvaška imata pomembno prisotnost v sektorjih, kot so energetika, telekomunikacije in industrija v BiH. Ta vpliv presega zgolj tržne interese – postaja orodje za nadzor ključnih tokov kapitala in virov v državi. Energetski sektor je najočitnejši primer. Skozi lastniške deleže v podjetjih, ki upravljajo infrastrukturo ali oskrbo, sosednji državi neposredno vplivata na stabilnost energetskega sistema BiH, pa tudi na politične odločitve, povezane z mednarodnimi sporazumi in projekti, kot so plinovodi ali električna omrežja.

Podobno je s prisotnostjo srbskih in hrvaških bank v BiH, ki omogoča neposreden vpliv na tokove kapitala in nadzor finančnega sistema. Ko je centralizacija lastništva v rokah tujih držav z dolgoročnimi političnimi interesi, ekonomski interesi postanejo neločljivi od politične strategije, kar odpira prostor za izsiljevanje ali pritiske na oblasti.

Politične implikacije in regionalna hegemonija

Politična razsežnost te ekonomske dominacije je še bolj alarmantna. Srbija in Hrvaška nista običajni sosednji državi – njuna zgodovina odnosov do BiH je zaznamovana s težnjami po teritorialnem in političnem podrejanju. Srbija s konceptom "srbskega sveta" promovira politično in ekonomsko homogenizacijo prostora, kjer živijo Srbi, medtem ko Hrvaška uporablja svoj status članice EU za narekovanje dinamike evrointegracij BiH in uresničevanje ekonomske dominacije.

Strateško lastništvo tako postane podaljšana roka politične hegemonije. Srbija uporablja ekonomske vezi za vključitev BiH v pobude, kot je "Odprti Balkan", ki de facto promovirajo srbsko dominacijo na regionalnih trgih. Hrvaška pa aktivno blokira projekte, ki bi BiH lahko postavili kot konkurenta, kot je gradnja terminala za utekočinjeni plin ali modernizacija prometnih poti.

Zgodovinske paralele in sodobni izzivi

Zgodovina nas uči, da ekonomska odvisnost pogosto vodi v politično podrejenost. V primeru BiH lahko lastništvo javnih podjetij v rokah sosednjih držav omeji njeno sposobnost delovanja v ključnih političnih vprašanjih, vključno s teritorialno celovitostjo, notranjo stabilnostjo in mednarodno politiko.

Primeri so že prisotni. Hrvaška je z gradnjo Pelješkega mostu dodatno okrepila nadzor nad Jadranom, pri čemer je zanemarila interese BiH. Srbija s svojimi viri v entiteti RS podpira separatistične narative in destabilizira državo, pri čemer uporablja tako imenovane posebne in vzporedne povezave med RS in Srbijo za uresničevanje svojih političnih ciljev.

Strategije za zaščito ekonomske suverenosti

Bosna in Hercegovina mora ponovno opredeliti svoj pristop do tujega lastništva v javnih in strateških sektorjih. Prvi korak je vzpostavitev strožjih zakonskih regulativ, ki bodo omejile koncentracijo lastništva tujih akterjev v ključnih industrijah. Vzporedno je treba strateško podpirati razvoj domačih podjetij, ob politični volji in usklajeni ekonomski politiki.

Krepitev sodelovanja z državami, ki nimajo političnih pretenzij do BiH, kot je Slovenija ali druge članice EU z nevtralnimi interesi, lahko ponudi alternativo odvisnosti od Srbije in Hrvaške. Hkrati mora BiH graditi institucionalne zmogljivosti za zaščito svojih interesov na mednarodnih forumih, pri čemer uporablja mehanizme EU in ZN za enakopravne odnose s sosedi.

Prisotnost Srbije in Hrvaške v lastniških strukturah ključnih podjetij v BiH ni le ekonomsko vprašanje – to je politični problem z resnimi posledicami za suverenost in varnost države. Brez jasnega odgovora BiH tvega, da postane ekonomska kolonija svojih sosedov, s čimer dodatno krepi njihove hegemonistične težnje.

Čas je, da oblasti v BiH odločno in jasno stopijo pred ta izziv, pri čemer dajejo prednost interesom države pred partikularnimi političnimi in ekonomskimi izračuni.