Duraković o protestih študentov v BiH: Stanje za kolektivno psihiatrijo

Piše: Esad Duraković

Sarajevski študenti podpirajo srbske študente v protestih proti srbskemu režimu. Na prvi pogled bi to lahko bila humana akcija, akcija solidarnosti, skupna akcija proti tiraniji oblasti in podobno.

Vendar je v tem primeru protest podpore srbskim študentom kronski dokaz servilnosti in nezavednosti bosansko-hercegovske akademske skupnosti, torej tako študentov kot njihovih profesorjev. Da, KRONSKI DOKAZ O ODSOTNOSTI DOSTOJANSTVA, KI JE GLAVNI PROBLEM BOŠNJAKOV V VEČINI.

Zakaj:

1. Srbija je izvedla agresijo na BiH in genocid nad Bošnjaki. Tudi danes Srbija očitno krši suverenost BiH. Študenti v BiH (in njihovi profesorji, seveda) nikoli niso dobili podpore srbskih študentov, nasprotno – še danes tam slavijo izvršitelje genocida in pojejo „Nož, žica, Srebrenica...“

2. Študenti BiH (njihovi profesorji) nikoli niso stopili na demonstracije proti aparthejdu, ki jim ga vsiljuje Schmidt;

3. Nikoli niso protestirali proti pogubnim zakonom o visokem šolstvu;
4. Nikoli niso protestirali proti nacističnemu zakonu in praksi DVEH ŠOL POD ENO STREHO itd.

5. Akademska skupnost (s tem mislim v tem kontekstu na absolutno večino učiteljev in študentov) životari kot čreda – brez zavesti, vesti, brez kakršnega koli dostojanstva.

Sklep je naslednji.

Če bi sarajevski študenti in njihovi profesorji dokazali, da se borijo za lastno blaginjo, blaginjo svoje države, bi bilo logično pričakovati, da te ideale prenašajo tudi na širši prostor.

Vendar s tem, ko opuščajo vsako akcijo za svojo državo in lastno prihodnost ter životarijo kot čreda, s to „akcijo“ dokazujejo le to, kako so servilni do tistih, ki so v BiH izvedli genocid in ga še danes slavijo; dokazujejo, da nimajo nobene akademske zrelosti niti elementarnega, a usodno pomembnega človeškega in nacionalnega dostojanstva.

Stanje za kolektivno psihiatrijo…