Država, ki ne varuje svojih policistov, ne varuje niti državljanov: Zakaj entitetne policije krepijo, državne pa slabijo

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Medtem ko mesece traje razprava med sindikati in predlagatelji sprememb Zakona o policijskih uslužbencih BiH, le redko kdo želi pogledati resnici v oči. Policijske agencije na državni ravni SIPA, Mejna policija BiH in Direkcija za koordinacijo policijskih teles so danes med najmanj zaželenimi delodajalci v varnostno-policijskem sektorju.

Rušilne politike so na najučinkovitejši način onesmisle državo s sistemskim slabitvijo njenih institucij. Prav to se najjasneje vidi na primeru policijskih agencij na državni ravni. Namesto da bi bile najbolj zaželen delodajalec v varnostnem sektorju, zaradi izjemno nizkih plač policijski uslužbenci vse pogosteje odhajajo v entitetne in kantonalne MUP-e. V tem trenutku bi imel tudi ob morebitnem zvišanju koeficientov policist Federalne uprave policije višjo plačo od kolege na državni ravni.

Takšna politika ni naključna. Je sistemska in dolgotrajna, njene posledice pa so uničujoče. Država, ki ne ceni lastnih institucij in njihovih zaposlenih, jih zavestno potiska v marginalizacijo. Ko ima policist na državni ravni nižjo plačo od kolege v entiteti ali kantonu, se pošilja jasno sporočilo: država je šibkejša, manj pomembna in manj vredna.

Zato bi se moral entitetni minister za notranje zadeve Ramo Isak, medtem ko se javno hvali s pogoji v Federalni upravi policije, vprašati o širšem kontekstu in višji ravni oblasti, ki je nad entitetno. Vendar se nižje ravni oblasti obnašajo, kot da ima vsak svojo državo. O Republiki srbski je odveč tudi pisati – njihovi cilji so že zdavnaj jasni.

Kaj pa državne oblasti? Te očitno nimajo nobenega posluha. Leta se ignorirajo opozorila sindikatov, poročila o odhodu kadra, padcu motivacije in vse težjih delovnih pogojih. Namesto krepitve državne ravni, kot to zahtevajo evropski standardi in resnične varnostne potrebe, se ta načrtno izčrpava.

Najkvalitetnejši kader odhaja tja, kjer so plače višje in delovni pogoji boljši, medtem ko državne policijske agencije ostajajo kadrovsko podhranjene, oslabljene in demotivirane. Hkrati entitetne in kantonalne policije beležijo nenehno rast plač, dodatkov in ugodnosti. S tem se ne poglabljajo le razlike v sistemu, temveč se dodatno cementira politično sporočilo, da je decentralizacija moči pomembnejša od funkcionalne države.

Če želite oslabiti državo, vam ni treba spreminjati ustave niti sprejemati dramatičnih političnih odločitev. Dovolj je, da spodkopavate njene institucije od znotraj skozi proračune, plače in status zaposlenih. Prav to se danes dogaja s policijskimi agencijami na državni ravni.

In država, ki ne more zaščititi lastnih uslužbencev, dolgoročno ne bo mogla zaščititi niti svojih državljanov.