Draško, ne menjaj 'kožo', poznamo tvojo naravo: Licemerni moral Stanivukovića

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Draško Stanivuković se teh dneh odločil predstavljati kot glas razuma, obsojajoč Milorada Dodika zaradi njegovih žalitev na račun Bošnjakov.
Kot iz šale: „Ne brani me ti, Mujo, Boga ti.“ Ker, če bi obstajala pravica, bi tako Stanivuković kot Dodik zaradi svojih govorov sovraštva že zdavnaj odgovarjala pred sodišči.

Toda glede na to, kako kratko pamet imajo ljudje v BiH, velja opozoriti na besede in dejanja, ki jih Stanivuković danes poskuša prikriti, brez kakršne koli namere, da bi branili Dodika, predsednika lažne socialdemokratske stranke z odkrito fašističnim delovanjem.

Lepo to danes zveni pozabljivim Bošnjakom, toda spomnimo: ta isti Stanivuković je v Banja Luki zavrnil odstranitev murala Ratka Mladića – obsojenega vojnega zločinca.

„Ne bomo odstranili. Naprej…“, je kratko dejal novinarjem.

To še ni vse. Na shodu na Stari avtobusni postaji je med govorom o sporu mesta Banja Luka z „Autoprevozom“ a.d. Banja Luka izrekel besede, ki so bile več kot žaljive:

„Da to potem prodajo nekaterim privatnikom, Bošnjakom, muslimanom. Ne more dovoliti, da mesto ostane brez zgodovinskih obeležij RS“, je takrat sporočil Stanivuković.

Ali ni licemerno, da danes deli lekcije o kulturi, meri in dostojanstvu, medtem ko se odkrito brani obraz, ki simbolizira genocid?

V maniri četniških ideologov je Stanivuković znal žaliti tudi druge – recimo Črnogorce:

„Črnogorec kot narod, mislim, da je to izmišljeno“, je govoril takratni poslanec.

A danes, v svojem videu, z resnim izrazom in uglajenim tonom, sporoča, da „predsednik mora biti utelešenje svojega naroda, njegove kulture, mere in dostojanstva“ ter da „nihče nima pravice celih narodov imenovati prevarantov in lažnivcev“. Vse resnično, a iz njegovih ust zveni prazno.

Na stran Dodikov fašizem. Težava je v Stanivukoviću, ki očitno po želji Aleksandra Vučića in lastnega nagona za politično preživetje le menja kožo – ne pa narave.

Danes govori o spravi in kulturi, jutri objema murale vojnih zločincev.

To ni politika spremembe. To je le nova maska stare ideologije – ovita v mlajše lice in lepše besede.

Vprašanje je le, ali državljani Bosne in Hercegovine, še posebej Bošnjaki, vidijo to igro? Ali bodo še naprej, kot začarani, delili Stanivukovićeve videoposnetke na družbenih omrežjih?