Dragan Čović krši zakon, mednarodne standarde in ustav, zakaj nihče ne ukrepa!?

(Patria) - V teh dneh slišimo, da Dragan Čović, predsednik HDZ in nevladne organizacije HNS, govori, da še ni prepozno za spremembe volilnega zakona Bosne in Hercegovine, napoveduje pa, da bo v prihodnjih mesecih o tem govoril na več tujih destinacijah.

Seveda njegova zamisel obsega ustvarjanje Tretjega entiteta ali tretje volilne enote, ki bi bila formalna oblika tega istega Tretjega entiteta, vse z namenom, da bi obvladoval tudi Predsedstvo Bosne in Hercegovine, potem ko je preko „kompromisov“ Trojke obvladal vse, kar si je lahko želel. V njegovi zgodbi obstajata vsaj dva problema.

Prvi se nanaša na dokument Beneške komisije, torej ne na mnenje, temveč na dokument z naslovom „Kodeks dobre prakse pri volilnih zadevah“ (izv. Code Of Good Practice In Electoral Matters), ki jasno in nedvoumno nalaga, da se volilna pravila ne smejo spreminjati v obdobju enega leta pred volitvami.

V tem stavku II/2b Beneška komisija pravi: „Osnovni elementi volilnega zakona, zlasti sam volilni sistem, članstvo v volilnih komisijah in določanje meja volilnih enot, ne bi smeli biti predmet sprememb manj kot leto dni pred volitvami...“

Ko pogledamo to, je povsem jasno, da je to, kar zahteva Dragan Čović, v popolnem nasprotju s tem, kar predstavljajo evropski volilni standardi, izraženi skozi ta dokument Beneške komisije. Dragan Čović bi moral vedeti, kar verjetno ve, a „modro“ molči, da v tistih 14 ključnih prioritetah za članstvo Bosne in Hercegovine v Evropski uniji jasno piše, da je treba volilno zakonodajo uskladiti z evropskimi standardi in na način, kot ga evropski standardi predpisujejo.

Torej, volilnih pravil ni mogoče spreminjati v obdobju enega leta pred samimi volitvami, zato se postavlja vprašanje, kaj bo dejansko govoril Dragan Čović nekaterim predstavnikom mednarodne skupnosti?

Tu pridemo do drugega pomembnega vprašanja. Dragan Čović nima pooblastil za nastopanje v zunanji politiki, niti mu takšna pooblastila ne daje položaj namestnika predsedujočega Doma narodov Bosne in Hercegovine, niti mu takšna pooblastila ne daje položaj predsednika stranke ali nevladne organizacije.

Ravnanje izven ustavno in zakonsko določenih pooblastil je resno kaznivo dejanje. Tako kot je kaznivo dejanje napad na ustavno ureditev s tem, da se poskuša lobirati ali propagirati ideja o Tretjem entitetu. Mediji pod nadzorom ali bolje rečeno pod železno čizmo HDZ-ja, očitajo Slavenu Kovačeviću, kandidatu za člana Predsedstva Bosne in Hercegovine, da s propagiranjem enakosti ljudi ali državljanske države napada ustavno ureditev, kar je neresnica, saj v samem Ustavu Bosne in Hercegovine v tistem znamenitem 2. členu, jasno piše, da se Evropska konvencija o človekovih pravicah neposredno uporablja v Bosni in Hercegovini in da je njena uporaba nad vsemi drugimi pravicami.

Prav ta Evropska konvencija o človekovih pravicah govori izključno o enakosti ljudi in prepovedi diskriminacije, kar potem jasno govori, da Kovačević dela po veljavnem ustavu. Nasprotno temu stojijo ideje Dragana Čovića in HDZ-ja o nekem namišljenem „legitimnem predstavljanju konstitutivnih narodov“, kar v svojem bistvu vsebuje elemente diskriminacije in je v popolnem nasprotju z Ustavo Bosne in Hercegovine.

Njihove zgodbe, da je tako ugotovilo Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine v odločbi „Ljubić“, so napačne, saj se ta nanaša samo na sistem izvolitve delegatov v Dom narodov Federacije Bosne in Hercegovine in nič drugega.

Del Ljubićeve zahteve glede izvolitve članov Predsedstva Bosne in Hercegovine je bil zavrnjen.

Če temu dodamo še ideje o Tretjem entitetu, je povsem jasno, da Čović in HDZ izvajata neposreden napad na ustavno ureditev te države. In verjetno, zaradi popolnega nadzora nad pravosodnim sistemom, kar je percepcija najširše javnosti, zaradi njegovih stališč redno ostaja nekaznovan, čeprav bi moral odgovarjati.

Zaključek je preprost. Čović spet manipulira, namerno prešuštva pomembne akte mednarodnega prava in pri tem presega predpisana pooblastila, kar je kaznivo dejanje. Še vse to bi povezoval z Južno interkonekcijo, računajoč očitno, a hkrati zelo napačno, na neinformiranost Američanov, ki so nedvoumno rekli, da na kakršne koli izsiljevanja ne bodo pristali.

Tukaj gre samo za eno stvar. Ali v Bosni in Hercegovini obstajajo zaščiteni pred vladavino prava, čeprav je Milorad Dodik nekoč pravnomočno obsojen, medtem ko se Čoviću še vedno vse dovoli. Do kdaj? Videli bomo.