Sprejemanje odločitve o evropskem pogajalcu, ki jo predlagajo Magazinović & Co, je napad na ustavno ureditev BiH!

Piše: Rasim Belko

Zastupnici Saša Magazinović, Mira Pekić, Nihad Omerović, Sabina Ćudić i Jasmin Emrić – vodje klubov v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine BiH – so se odločili zahtevati, da se nujno, takoj po 32. seji, opravi tudi 33. seja Predstavniškega doma. Ker, veste, ko “evropska pot” kliče, mora biti vse nujno. Celo rušenje Ustave.

Cilj je, kot pravijo, sprejetje odločitve o ustanovitvi Urada glavnega pogajalca Bosne in Hercegovine z Evropsko unijo, kot “začasnega telesa” Sveta ministrov BiH.

Začasno, torej ravno kot vse v BiH: začasne institucije, začasne odločitve, začasni ljudje na trajnih funkcijah.

Toda bistvo je preprosto. Pod parolo “Evropa nima časa za čakanje”, ti zastopniki načrtujejo prevzeti pristojnosti, ki jim jih ne Ustava ne zakon ne dajeta.

Seveda nasilje nad ustavno-pravnim redom ni novost v političnem repertoarju Trojke, HDZ-ja in SNSD-ja. To je že postalo rutina – kot prepričanje tračev v kabinetih. Samo da Dodik to počne odkrito, s prstom v čelo državi, medtem ko ti to počnejo fino, z nasmehom in sklicevanjem na evropske integracije.

V obeh primerih je rezultat enak, udarec na državo, le z različnimi embalažami.

Kajti ko Milorad Dodik sprejema zakone, ki so v nasprotju z Ustavo BiH, se to upravičeno razlaga kot napad na ustavni red. Toda ko enako poskušajo “demokratični reformatorji” iz Trojke, potem to menda spada pod “kreativno razlago Ustave v interesu evropskih integracij”.

Če ne bi bilo žalostno, bi bilo duhovito.

In zdaj, kot da gre za banalno administrativno odločitev, vodje klubov SDP, NiP, NS - Aida Baručija, NES-Naprijed in ob asistenci PDP-SDS iz RS – odločajo, da mimo vseh pravil spremenijo politično arhitekturo države.

Če bi bili slučajno na oblasti v RS, bi jih Dodik tapšal po ramenu.

Ustava Bosne in Hercegovine, člen V, točka 3, v odstavkih b, c in d jasno pravi:
b) Imenovanje ambasadorjev in drugih mednarodnih predstavnikov Bosne in Hercegovine, od katerih sta lahko največ dve tretjini izbrani z ozemlja Federacije.
c) Predstavljanje Bosne in Hercegovine v mednarodnih in evropskih organizacijah in institucijah ter iskanje članstva v tistih mednarodnih organizacijah in institucijah, v katerih Bosna in Hercegovina ni članica.
d) Vodenje pogajanj za sklenitev mednarodnih pogodb Bosne in Hercegovine, odpoved in, s soglasjem Parlamentarne skupščine, ratifikacija takšnih pogodb.

Torej, vse, kar ima mednarodni predznak – je izključno pristojnost Predsedstva BiH.

To potrjuje tudi Zakon o postopku sklepanja in izvrševanja mednarodnih obveznosti:
Člen 6 omenjenega zakona: “Odločitev o začetku postopka za vodenje pogajanj zaradi sklenitve mednarodne pogodbe, po lastni pobudi ali na predlog Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, sprejme Predsedstvo Bosne in Hercegovine.

Člen 7: “V pogajanjih za sklenitev mednarodne pogodbe Bosno in Hercegovino zastopa delegacija, ki jo je določilo Predsedstvo Bosne in Hercegovine oziroma po njegovem pooblastilu Svet ministrov Bosne in Hercegovine”.

Z drugimi besedami, Parlament kot tudi Svet ministrov nimata pravice odločati o čemer koli, kar zadeva mednarodne odnose in pogodbe. To, kar zdaj poskušajo, ni nikakršen reformni korak – to je ustavni puč z evropsko zastavo v roki. Da bi bila stvar še bolj absurdna, si predstavljajte, da Ana Trišić-Babić v Banjaluki predlaga, da Narodna skupščina RS sprejema odločitve o imenovanju mednarodnih predstavnikov BiH.

Zapalila bi se politična scena, EU ambasadorji bi se zgražali, Trojka pa bi imela tri tiskovne konference o “protidržavnem delovanju”. E pa, dragi reformatorji – prav to zdaj počnete vi, le da ste oblekli evropsko obleko in si nadeli kravato z modrimi zvezdicami.

To ni vprašanje razlage, ampak vprašanje elementarne pismenosti o ustavnem redu.

Če nekdo sedi v Državnem parlamentu in ne ve, da Predsedstvo vodi mednarodna pogajanja, potem ni problem v Ustavi – problem je v ravni zavesti.

Če pa vse to vedo, a zavestno kršijo Ustavo in Zakon, da bi ugodili trenutnim političnim potrebam, potem to ni več neznanje, ampak zlonamerni voluntarizem – poskus, da se država spremeni v improviziran poligon za politične eksperimente. Morda so pozabili, a imuniteta zastopnikov ne ščiti pred kazensko odgovornostjo za napad na ustavni red.

In če je kdo v tej državi resen (pa jih je še nekaj), bi jih moral kdo opomniti, da se ustavni red ne ruši brez posledic – tudi ne, ko to imenujete “evropske reforme”. Kajti BiH se ne brani le pred Dodikovimi zakoni. Brani se tudi pred samooklicanimi “evropejci”, ki bi v imenu Bruslja preoblikovali Ustavo, kot da je partijski statut.

In zato – naj ne pozabijo, rušenje reda ni nič manj nevarno, ker prihaja iz Sarajeva, niti ni legalno, ker je zavito v bruseljske fraze.

Edina razlika je, da eni mahajo z zastavo RS, drugi pa z zastavo EU – toda v obeh primerih se pod to tkanino ruši ista država.