Medtem ko delavci BHRT-ja delajo pro bono, Karamehmedović poje v lokalu, sledi ukinitev številnih oddaj javne radiotelevizije

Avtor: Amra Vrabac

Delavci BHRT-ja so zadnjo plačo prejeli 8. aprila, 150 KM dodatka za malico za mesec marec pa so dobili v začetku maja. Od takrat jim ni bil nakazan noben nov tolar. Zaradi te dejanske situacije ni „sramoten“ niti pristojni minister za promet in komunikacije Edin Forto, ki je ta teden gostoval v programu BHRT-ja. Čeprav bi morala biti njegova primarna naloga rešiti vprašanje javnih servisov ter zagotoviti plače, ki jih delavci zaslužijo, država in vodstvo, Forto očitno meni, da bi morali delavci delati pro bono.

Razlika med Fortovo plačo in plačo večine zaposlenih na BHRT-ju je v višini njegovih sedmih plač, zato je jasno, da ne more razumeti, kaj pomeni izbirati med dvema otrokoma, komu dati denar za malico tisti dan. Nekateri delavci so namreč dobesedno v takšni situaciji.

Čeprav se je poskušal izgovoriti, da je zagotovil 4 milijone KM pomoči, ki jih je BHRT že porabil, bi moral Forto s svojimi koalicijskimi partnerji do zdaj najti način za prerazporeditev denarja od zbrane takse, ki je blokirana, ker ni sporazuma med RTV FBiH in BHRT-jem. Medtem je bila zoper vodstvo BHRT-ja vložena kazenska ovadba zaradi izklopa signala FTV-ja 8. maja.

Računi za režijske stroške, obroki kreditov, mature, vpisi v šolo, hrana ne čakajo na boljše čase, zato se delavci BHRT-ja zadolžujejo in si izposojajo denar, da bi preživeli mesec, saj tega ne morejo od svojega dela.

In medtem ko delavci delajo pro bono in se sprašujejo, ali bodo imeli jutri kaj jesti, je njihov generalni direktor Belmin Karamehmedović posnet v veselem in sproščenem vzdušju v enem izmed sarajevskih lokalov. Kaj pričakovati od človeka, ki je pred nekaj leti v tajnosti vozil jaguarja in se je znancem pritoževal, da ne sme priti na delo z avtomobilom, da ga ne bi videli delavci. Mesečna plača Belmina Karamehmedovića je enaka petim povprečnim plačam delavcev BHRT-ja.

Istega dne, ko je BHRT realiziral oddajo Večernjakov pečat, je bil na portalu BHRT-ja objavljen apel Sindikata BHRT-ja, naj se pomaga delavcem, ker so prišli do zidu.

In prav danes, ko je Kolegij BHRT-ja, ki ga sestavljata Karamehmedović in uredniki programov, razpravljal o možni ukinitvi posameznih oddaj oziroma zmanjšanju programa v prihodnjem obdobju, se je v drugi sarajevski restavraciji praznoval „uspeh realizacije Večernjakovega pečata“.

Čeprav smo od vodstva BHRT-ja že prej zahtevali, da nam razkrijejo, kakšen je benefit te medijske hiše od realizacije te oddaje in koliko je bilo plačano za prenos manifestacije, nismo dobili odgovora.

Niti ves lažni glamur in sijaj tega 17. maja nista mogla skriti bede, ki jo je delavcem pripravil Karamehmedović. Bolj lačni kot siti iz dneva v dan čakajo novico, kdaj jim bodo zaslužene plače nakazane na račune.

Morda je čas, da najprej odidejo Karamehmedović in njegov jaguar.

Medtem ko njegovi delavci 2 meseca težko preživijo, ker ne prejemajo plač, ki jih on noče podpisati, se on medtem zabava in veseli na praznovanju 60-letnice restavracije Minjo v družbi „elite“, ki jo je zabaval posrnuli mož v pripitom stanju. Belmin Karamehmedović, generalni direktor z atrofiranimi ličnicami. pic.twitter.com/eNQKXpBmxD

— Almedin Šišić (@AlmedinSisic) 22. maj 2024