Medtem ko arhivsko gradivo propada, direktorica Mrda (SNSD) polni žepe svojih ljudi: Arhiv BiH spremenjen v bankomat

(Patria) - Arhiv Bosne in Hercegovine, institucija, ki bi morala varovati zgodovino države, je postal poligon za politično in finančno kriminal. Na čelu te ustanove je Danijela Mrda (SNSD), pod njenim vodstvom so bili podpisani nezakoniti delovni pogoji, povsod pa je prisoten nepotizem, fiktivne razstave in zlorabe proračunskega denarja.

Sicer je na čelu te institucije v zadnjih treh mandatih kader iz vrst Srbov, od leta 2016 do danes pa je zaposlenih manj Bošnjakov, kot jim pripada glede na popis iz leta 2013. Od 18 redno zaposlenih je osem Srbov, sedem Bošnjakov in 3 Hrvati. Mrda ima tudi dva namestnika, po enega iz vrst Bošnjakov in Hrvatov. Trenutno je zasedenost te institucije pod 50 %, sistematizacija pa predvideva 38 delovnih mest.

In medtem ko Arhiv BiH deluje v oteženih pogojih in pomanjkanju prostora za shranjevanje gradiva ter drugih neustreznih pogojih, to ni ustavilo direktorice Mrda, ki si prizadeva za še en mandat, da bi razsipala proračunski denar.

Urad za revizijo je leta 2024 ugotovil, da je Mrda podpisala dva nezakonita delovna pogoja z Miroslavom Čolićem, čeprav to delovno mesto ni bilo sistematizirano niti odobreno s strani Agencije za državne službe. Čolić, voznik in osebni spremljevalec direktorice, je prejemal tudi povračilo za prevoz na relaciji, oddaljeni 230 kilometrov, kar je povečalo stroške, čeprav je dejanska razdalja znatno manjša.



Fiktivni pogodbe so postale pravilo, plačane so bile razstave, ki nikoli niso bile izvedene, prevodi dokumentov, ki so bili že narejeni, ter popravila, ki niso bila niti začeta. Pogodbe so bile podpisane tudi z najbližjimi sorodniki. Tako je direktorica za pripravo razstave „Kultura Srbov v Sarajevu“ angažirala zeta Miroslava Lalovića, njegova nagrada pa je znašala 2.000 KM, čeprav so delo že opravili zaposleni v Arhivu.

V pogodbi o delu, v katero je Patria imela vpogled, ni navedeno, za kateri projekt je bil natančno angažiran, vendar viri razkrivajo, da gre prav za 'Kulturo Srbov v Sarajevu'.

Lalović je leta 2025 ponovno angažiran na razstavi „80 let zmage nad fašizmom“, in sicer v sodelovanju izključno z Veleposlaništvom Rusije. Čeprav Lalović ni formalno zaposlen v Arhivu BiH, torej gre za zunanjega sodelavca, ga je direktorica Mrda pooblastila, da obiskuje regionalne arhive zaradi iskanja dokumentov, hkrati pa naj pripravi idejno rešitev za steklo in razsvetljavo. Ostaja nejasno, zakaj se ta razstava izvaja samo v sodelovanju z Veleposlaništvom Rusije, glede na to, da se niso samo Rusi borili med drugo svetovno vojno. A v teku je tudi ruska agresija na Ukrajino, ki jo je obsodil skoraj cel svet.



Še bolj škandalozna je „Razstava osvoboditve Sarajeva“, plačani so bili grafični katalogi in plakati, vendar razstava nikoli ni bila izvedena. Podobna shema se ponavlja tudi pri drugih pogodbah, ki so bile podpisane s fizičnimi osebami namesto preko javnih naročil, s čimer je Arhiv BiH plačeval dražje, z dodatnimi davki in prispevki.

Medtem ko arhivsko gradivo zaradi pomanjkanja prostora in opreme propada na hodnikih in v pisarnah, proračunski denar izginja skozi fingirane projekte in zasebne aranžmaje. Revizija je jasno opozorila na zlorabe, vendar tožilstvo BiH in pristojni organi molčijo.



Arhiv BiH, namesto da bi varoval kolektivni spomin, je postal zasebni bankomat svojih ljudi in njihovih družin.

Plačila za neobstoječa dela

- Seznam fiktivnih del je dolg:

- za „prevod Osmanskih dokumentov“ je bilo izplačanih 500 KM, čeprav so bili dokumenti že prej prevedeni, katalog pa nikoli ni bil objavljen;

- za razstavo „Osvoboditev Sarajeva – 110 let“ so bile podpisane pogodbe z več fizičnimi osebami v skupni vrednosti nad 1.000 KM, čeprav razstava nikoli ni bila izvedena, niti ni jasno, kaj se s to osvoboditvijo razume;

- Armin Valjević je bil pogodbeno plačan za popravila omar in polic v depojih (2000 KM v letu 2024, nato ponovno 2100 KM v letu 2025), vendar pričevalci potrjujejo, da ga nikoli niso videli v prostorih Arhiva, niti da bi bilo delo opravljeno, niti da bi ga lahko opravil brez podatkov, kdo in kdaj je vstopal v depoje zaradi občutljivih podatkov in zgodovinskega gradiva.

Pogodbe o delu se sistematično zlorabljajo, podpisujejo se za dela, ki spadajo v redne delovne obveznosti zaposlenih, brez javnih naročil, pogosto z osebami, blizu direktorici.

Revizija poslovanja je jasno ugotovila, da so bili v Arhivu BiH podpisani nezakoniti pogoji in fiktivni projekti, s priporočilom, naj se s to prakso nujno preneha. Kljub temu pa pristojne institucije, predvsem Svet ministrov BiH, molčijo, čeprav je bil o spornih aktivnostih direktorice Mrda seznanjen že pred nekaj meseci.



In medtem ko je Arhiv Bosne in Hercegovine vodila tako, da je finančno krepila ljudi okoli sebe, je bila direktorica Mrda tudi prisotna na shodih podpore Miloradu Dodiku, kar pomeni, da je bil Arhiv bankomat, s katerega se je očitno plačevala zvestoba vodji SNSD-ja in entiteti, ki jo je vodil.

}