Dodik in danes kot včeraj, a o kakšnem ustvarjanju 'skupne države' govori Nikšić?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Bosna in Hercegovina se je dan po obeležitvi obnovljene državnosti in praznovanju zmage nad fašizmom zbudila v staro vzdušje.

Fašizem je povsod okoli nas, še posebej v Republiki srbski, katere voditelj Milorad Dodik je zgodaj zjutraj pisal na družbenih omrežjih.

„BiH je dogovorjena država in ni zasnovana na čustvih ljudi, ki tam živijo. Nikoli ne bi niti obstajala, če bi se Srbe vprašalo. Zato je nesprejemljivo, da se Srbom vsiljujejo nekatere vrednote, kot so prazniki, ki niso bili dogovorjeni na ravni BiH.

Mi v RS lahko sprejmemo BiH, kot je v Ustavi, vendar je je vse manj. Jasno povemo, da ne sprejemamo BiH, ki ni v skladu z Ustavo, in to bi morala biti vrlina,“ je sporočil Dodik na družbenem omrežju 'X'.

Dodik je želel ponoviti tisto, kar je že dejstvo, ki so ga bolj ali manj sprejeli vsi, razen njegovih partnerjev SDP, NIP, Naše stranke in HDZ BiH.

In tako se trojka še naprej na silo trudi pokazati, da je kompromis možen, vodja SDP Nermin Nikšić pa, želim si vso srce verjeti, da nehote, izreče takšno poved:

„To ni tisto, kar hočemo, ta današnji spopad, ta konflikt. Torej, mi hočemo, človek, ustvariti skupno državo, v kateri se bodo vsi počutili udobno“!

O kakšni skupni državi govori Nikšić, ali so mu v naletu čustev oživele jugonostalgične misli, saj Bosna in Hercegovina ni nikakršna skupna država, temveč, kot pravi Ustava BiH – Bosna in Hercegovina je demokratična država, ki deluje v skladu z zakonom in na podlagi svobodnih in demokratičnih volitev.

In naj bo jasno, da v skladu s kontinuiteto ne more postati nikakršna skupna država, saj v primeru kakšnih nepričakovanih sprememb Ustave BiH lahko postane le Republika Bosna in Hercegovina, katere uradno ime je od Daytonske mirovne pogodbe Bosna in Hercegovina.

Po republiki je nadaljevala svoje pravno obstajanje po mednarodnem pravu kot država, z notranjo strukturo, ki jo je spremenila Ustava, in z obstoječimi mednarodno priznanimi mejami.

Če rečemo, da je treba ustvariti neko skupno državo, to pomeni priznati Dodiku, da je BiH sestavljena iz dveh entitet, ne pa, kot piše v Ustavi BiH, da se ‘sestoji’.

To so nianse, pomembne nianse, ki secesioniste razkrivajo. Vendar pa probosanska politika nujno potrebuje zbiranje, saj se je očitno tako odvadila, da gre v minus.

Kajti, to, da so Nikšić, Konaković in Forto po načrtu Vojina Mijatovića v Banja Luki popili kavo in da se je Nikšić sprla s novinarji pred sedežem SDP, ne pomeni nič. Treba je odločno ukrepati proti Dodikovi retoriki, ki ni le prazno govorjenje, temveč velika nevarnost, ki jo ‘trojka’ še naprej pomirja s kompromisi.

Tista ‘trojka’ in tisti Nikšić, ki sta nas tako spretno prepričevala, da je Milorad Dodik nek nov evropski človek, bi zdaj končno lahko povedala, kaj naprej.

Kajti, prav Nikšić je javno pred kamerami januarja letos izjavil, ‘kako je mogoče, da niso v pravu in če se izkaže, da se bomo ponovno soočili z blokadami, nihče od nas ni rojen, da bi bil minister ali premier – lahko se umaknemo iz oblasti’. Takrat je Nikšić obljubil tudi opravičilo državljanom, ki ga še ni ponudil.

A bi ga lahko! Vsaj včeraj iz Banja Luke bi lahko rekel eno veliko ‘oprostite’, ali pa je zanj tudi oblegano stanje sedeža SDP v Banja Luki in povečana policijska spremstvo le oblika kompromisa!