Daytonski kolovoz v pekel: Le še Bošnjak se boji Schmidta!

Piše: Rasim Belko

Na vprašanje, kdo se še boji Schmidta, je odgovor precej preprost – le še Bošnjak se boji visokega predstavnika Christiana Schmidta.

Kajti Hrvati, v Zagrebu in Mostarju, so Schmidta »opravili« še preden je stopil na ozemlje Bosne in Hercegovine, nato pa so dobili instanco, ki namesto izvajanja Daytonskega sporazuma izvaja apartheid ter manjšinsko hrvaško politiko spreminja v voditelje apartheidskih institucij. Hkrati je Schmidt Bošnjake razveljavil kot konstitutivne in kot državljane, tako da čeprav jih je v državi največ, nimajo več besede niti pri trasiranju kakšne potke.

V manjši entiteti Bosne in Hercegovine je Milorad Dodik najprej napovedal aretacijo in pregon visokega predstavnika, nato pa to spremenil v nezaželenost. Schmidt je v poskusu, da bi nekaj dokazal, napovedal srečanje s podpredsednikom Ćamilom Durakovićem (Bošnjak) ter tudi z opozicijo v RS, ki mu je zelo hitro odgovorila, da se ne bo odzvala. Nato pa je Schmidt še enkrat razveljavil Bošnjake, tako da je odpovedal srečanje z Durakovićem, čeprav je razlogov za pogovor veliko, predvsem glede nenehne pogostosti napadov na povratnike v RS.

Torej, Schmidt ne sme v palačo predsednika RS, ker mu je tam vstop prepovedan. In že enkrat sem napisal, da je Milorad Dodik s prepovedmi, uvedenimi visokemu predstavniku, Daytonski sporazum porušil iz temeljev, in ko vemo za razveljavljanje učinka odločb Ustavnega sodišča BiH, je jasno, da država Bosna in Hercegovina deluje v nekem paranormalnem sistemu, v katerem se le še Bošnjaki bojijo in v tem strahu vztrajajo pri mnenju mednarodne skupnosti.

Tako srbska kot hrvaška politika sta očitno spoznali, da je najboljša pot za njune cilje zavrniti vse, kar ta mednarodna skupnost ponuja in kar ni v skladu z njunimi cilji. HDZ BiH kot voditelj hrvaške politike je zavrnil vsako rešitev, ki ni šla v smeri legitimnega zastopanja in virtualnega/dejanskega tretjega entiteta. Vse so blokirali, razvlačijoč pamet tako domači kot mednarodni politični druščini.

Dodik je hkrati paraliziral institucije Bosne in Hercegovine, gradil trdne odnose z Beogradom in Kremljem ter vztrajal pri politiki separatizma.

Vse to je gladko potekalo mimo OHR in tako bivših kot sedanjega visokega predstavnika. Edina razlika je v tem, da bivši visoki predstavniki niso stiskali ene etnične skupine v geto, za razliko od Schmidta, ki je s svojim delovanjem razveljavil politično voljo Bošnjakov in njihovo institucionalno zastopanost.

Zato deluje nekoliko paranormalno, da so Bošnjaki tisti, ki ščitijo Schmidta pred politikami Milorada Dodika. Tistega Schmidta, ki ni le visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, ampak niti za celotno Federacijo. Schmidtovo poslanstvo je, vse bolj očitno, izključno povezano z discipliniranjem in getoizacijo Bošnjakov.

In vse to je izključno posledica dejstva, da se v tej državi le še Bošnjaki bojijo Schmidta. Vzrok za to je nepripravljenost političnega vodstva in intelektualne misli Bošnjakov, da se odpovejo udobju in se spustijo v boj tako z antidržavnimi elementi kot s Schmidtom, usmerjenim samo na Bošnjake/muslimane.

In dokler bo tako, bodo Bošnjaki getoiziran etnos, katerega pravice bo visoki predstavnik, ki ga brez oklevanja branijo pred separatistom Miloradom Dodikom, občasno in po potrebi razveljavljal.

In vse to zaradi ohranjanja daytonskega kolovoza v pekel, ki ga Bošnjaki zaradi strahu ne vidijo in ne razumejo.