DANISE, TUKAJ JE SCENARIJ Mandat zbiralca podpore in jamstev: Dino - Denis diplomacija!

Napisal: Rasim Belko

Šef diplomacije Elmedin Konaković se hvali z zbiranjem mednarodne podpore, na enak način, kot nam je član Predsedstva BiH Denis Bećirović s dragih svetovnih destinacij prinašal jamstva. Seveda bi nas podpora in jamstva morali prepričati, da smo varni in le še malo manjkamo, da postanemo uspešna članica EU, na pragu smo tudi Nata.

Laži, lažnivec, da se veselimo, če je ostal še kdo, ki v te prevare še verjame. Poleg zbiranja podpore in jamstev je ta dvojec že močno opredelil našo slabo zunanjo politiko v zadnjih treh letih, saj so jih državljani naše države duhovito poimenovali »števci obiskov«.

Koliko podpore in jamstev so nam prinesli, govorijo dejstva, ki pravijo, da se v BiH dogaja to, kar se Srbija in Hrvaška dogovorita preko Banjaluke in Mostarja, in to, kar želijo Združene države Amerike.

Če bi bil naš šef diplomacije pameten in bi videl dlje od svojega nosu, bi se dobro zamislil nad projektom Južna interkonekcija. Samo za spomin, zbiralec podpore je pozabil, da mu je nekdanji generalni sekretar ZDA Antony Blinken poslal pismo z opozorilom in zahtevo, naj reši problem, imenovan Dragan Čović. Ne samo, da ga ni rešil, Konaković se ga ni niti poskusil rešiti, ker ve, da bi mu to prineslo izstopno vozovnico iz oblasti na državni in entitetni ravni.

Od projekta Trojka, katerega vodilni figuri sta Konaković in Bećirović, se je zahtevalo, da to reši preko Parlamenta Federacije BiH, vendar se je predsednik vlade Trojke Nermin Nikšić igral staro bosansko »hočem - nočem«, predlagal Zakon o JI, nato pa ga je pod pritiskom umaknil.

Nato se je pojavil oče Trojke Michael Murphy in po diktatu Washingtona postrojil vse v Parlamentu FBiH, razen HDZ-ja, z diplomatskim kladivom jih je prepričal, da je to v interesu Bosne in Hercegovine in da si nihče ne sme privoščiti misliti, da ni!

Toliko o diplomaciji Konakovića in državništvu Bećirovića, ki sta očitno nepotrebno tavala po ulicah Washingtona, čakajoč na priložnost, da se slikata z nekom in razveselita vse prebivalstvo s podporami in jamstvi.

Zato tukaj ena uganka za zbiralce podpore in jamstev - Če je Južna interkonekcija v interesu BiH, zakaj ni šla na državni nivo, ampak zajema samo Federacijo, medtem ko entiteta RS ostaja na ruskem plinu?

Nadalje, danes nam je Konaković ponovno postregel s spinom o političnem pokojniku Dodiku, kar je resna šala Trojkašev z vseh vertikal in horizontal. Kajti, medtem ko je sarajevski zbiralec podpore govoril, da je »BiH prisotna na vseh pomembnih destinacijah«, in se dejansko hvalil, da je bil tam, mu Dodik maha iz Tel Aviva, kamor je odšel bodisi s Kabirijem (Čovićevim bratom po interesu) bodisi preko Kabirijevih povezav.

Konaković pravi tudi, da se je Dodik moral odpovedati vsemu, kar je poskušal, torej umakniti vse secesionistične zakone, da bi mu bile sankcije ukinjene. Konaković pozablja, da je najprej v strahu pred dogovorom Američanov in Dodika napovedal napad na pravosodje, če bodo Dodika oprostili.

Niti s svojimi diplomatskimi kanali ni izvedel, kaj je bistvo dogovora, niti ni spoznal, kakšna je ta diplomatska igra, v kateri ga je Dodik pustil dvesto let zadaj.

In koliko je Konaković obtičal v iluziji, govorijo tudi njegove naslednje besede, izrečene danes na konferenci, in naj ne bo pomote o točnosti, prevzete s strani režimskih portalov: »Čoviću je ostalo malo časa, da se opredeli, ali je za SNSD ali za evropsko pot.« V istem odstavku pravi: »Evropske zakone blokira ruska podmornica SNSD in HDZ, ki trdno stoji objeta s SNSD-jem.«

Po teh besedah se malo kaj lahko doda, da bi pojasnilo zmedenost vodje NiP-ja in šefa diplomacije. Kajti, če mu tri leta, preživeta s Čovićem, niso bila dovolj, da bi spoznal, da Čovića evropska pot zanima toliko, kot Trumpa zanima zaščita živali na Madagaskarju, potem mu nikoli nič ne bo jasno.

Koliko je Konaković izgubljen, govori tudi dejstvo, da je iznašel zdravilo, ker naj bi »vzpostavil diagnozo«. In zaradi njegovih diagnoz, bagrov, gumic in kdo ve kakšnih neumnosti iz opusa Trojke, so se Združene države Amerike morale močno potruditi, da bi v letu 2025 preprečile nikoli resnejšo destabilizacijo naše države.

In Amerika ni pomirjala Dodika zaradi diplomacije Bećirovića in Konakovića, ker se to niti kolokvijalno ne more imenovati diplomacija, temveč zaradi dejstva, da bi destabilizacija Bosne in Hercegovine povzročila plamen, ki bi se razširil po Balkanu, to pa bi bil as na desetico za Rusijo.

Ni dvoma, da bi ta naša, precej tragična, a močno tudi komična zgodba z izsiljenim članom Predsedstva in neprofiliranim šefom diplomacije lahko služila kot popoln scenarij za Danisa Tanovića.

»Epizoda v življenju zbiralca železa« je bil odličen in nagrajen film. Nov film bi se lahko imenoval »Mandat zbiralca podpore in jamstev«. Z vsem, kar je znano in kar bo še izvedeno, bi bila to odlična kombinacija drame, komedije, pa tudi trilerja glede na nedokončano zgodbo o superkartelu in možnih povezavah šefa diplomacije.

In ni potrebe, da si razbijaš glavo za glavne vloge, imamo jih! Cel mandat jih plačujemo na položaju člana Predsedstva in šefa diplomacije BiH, tvoje pa je, da se potrudiš na karizmi enega in resnosti drugega.

Razmisli, Danis, da bi se vsaj nekje obrestovalo vse, kar smo zavrgli na ta dva igralca!