Amerika je daleč, s Kajganićem in takšnim tožilstvom pa tudi Evropska unija ni nič bližje!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Koliko je Bosna in Hercegovina daleč od resnične demokracije in pravne varnosti, je mogoče razbrati iz novice iz Amerike, ki pravi, da je sodnica Aileen Cannon zavrgla primer, ki ga je posebni tožilec Ministrstva za pravosodje ZDA Jack Smith vodil proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi z njegovim ravnanjem z zaupnimi državnimi dokumenti, razlog pa je, kot je navedla, nezakonito imenovanje tožilca.

Predstavljajte si tolikšno mero pravice v Bosni in Hercegovini. Težko si je predstavljati, saj je znano, da v BiH nihče ne mara za pravico, Tožilstvo BiH pa najpogosteje dela po načelu – prazni predal s primeri, ki so v središču političnih nestrinjanj ali celo tujih dejavnikov, kot je bil primer 'Respiratorji'.

O imenovanjih tožilcev in osebja v pravosodju vsi vse vedo, ve se, kdo je čigav (!?), javna skrivnost je, kdo je s kom in kdo proti komu, napredovanje v pravosodju pa je precej odvisno od tega, kako ste delali v interesu mogotcev, ki bodo jutri podprli vaše imenovanje.

In medtem ko v Ameriki zavržejo tako velik primer, ker imenovanje tožilca ni bilo v skladu z ustavo, se v BiH nihče ni oziral na medijske zapise, kaj šele poskušal raziskati, kako je bil imenovan Milanko Kajganić.

Vsem je zadostovala čestitka ameriškega veleposlanika Michaela Murphyja, da so pozabili, kako je, kot je pisala Istraga, službena pot Admira Suljagića v Laktaše in Banja Luko določila večino v Visokem sodnem in tožilskem svetu, ki je imenovala Milanka Kajganića za glavnega tožilca Tožilstva BiH.

Na tej poti je direktor Sekretariata VSTV obljubil pravosodnim kadrom iz Republike srbske, da bo prepričal Halila Lagumdžijo, da spremeni stališče glede Kajganićeve izbire.

In res, čeprav Halil Lagumdžija, prvi mož VSTV, ni bil za izbiro Kajganića, se je 'premislil' in podprl njegovo imenovanje.

Kajti dokler Admir Suljagić ni odpotoval v Banja Luko in Laktaše, je Lagumdžija prepričeval svoje prijatelje in kolege iz VSTV, da Kajganić ne bo uspel. Nato je sledil dogovor s Srđanom Forcem, članom VSTV iz Banja Luke in neformalnim 'šefom' srbskih kadrov v VSTV.

Celotne zgodbe o tem imenovanju se lahko spomnite na tej povezavi.

Medtem teče drugo leto od imenovanja Kajganića in agonije za mnoge branitelje BiH, medtem ko zanikovalci genocida mirno spijo, prav tako kot pobegli obtoženci – pripadniki Vojske Republike srbske!

Vprašanje objektivnosti Tožilstva BiH je že zdavnaj odgovorjeno – ta ne obstaja.

Kajti kako drugače pojasniti, da se na primer v obtožnici, znani kot Jošanica, celo omenja beseda 'genocid' nad srbskim prebivalstvom, kar nikoli ni bilo dokazano pred mednarodnimi sodišči.

Po drugi strani pa je primer Dobrovoljačka, ki se je prav tako končal v Haagu, ker je bila kolona JNA razglašena za legitimno vojaško tarčo, predmet, ki ga je osebno podpisal Kajganić (močno se sumi, da je zaradi tega postal glavni tožilec), v katerem pa se trdi ravno nasprotno, s tem da je Alija Izetbegović po mnenju Tožilstva BiH 2. in 3. maja veljal za svobodnega človeka!

Namere po prekrajanju zgodovine in relativizaciji zločinov, storjenih na ozemlju Bosne in Hercegovine, so zelo jasne.

Ni drugače niti s primeri visoke korupcije, teh pravzaprav ni, če jih je, naj Kajganić pove, kateri so. Ali je potem primer Respirator edino, kar se je zahtevalo od pravosodja, da bi bili 'heroji meseca' čim bolj cenjeni.

Ali ko enkrat postaneš heroj meseca Ameriškega veleposlaništva v BiH, prenehaš z delom ali čakaš na nova navodila šefov, saj je nemogoče, da se v državi, kjer cveti korupcija, vse začne in konča s Fadilom Novalićem in drugimi!

Resnično je Amerika daleč, s takšnim pravosodjem pa tudi Evropska unija ne deluje nič bližje!