Se Konaković pridružil Dodiku pri rušenju suverenosti BiH?

Napisala: Amra Vrabac

Ko je Milorad Dodik na tiskovni konferenci v četrtek izrekel stavek, da BiH nima suverenosti, za kar je obtožil tujce oziroma OHR, nobena politična stranka, ki je z njegovim SNSD-jem v oblasti, na to trditev ni reagirala.

Res je, da so tujci prisotni v BiH. Res je tudi, da ima OHR oziroma visoki predstavnik vsa pooblastila, vendar v Ustavo BiH ne more posegati. Ustava države pa je najvišji pravni akt, ki ji zagotavlja suverenost. V BiH o Ustavi BiH ne more odločati noben tujec, temveč izključno Parlamentarna skupščina BiH.

Le dan kasneje je na prizorišče stopil minister za zunanje zadeve BiH Elmedin Konaković. Obiskal je Madžarsko, na srečanju z zunanjim ministrom Petrom Szijjartom pa je odprto zaprosil za pomoč pri odnosu z Miloradom Dodikom.

„Razumevanje vseh politikov v BiH je zelo pomembno in prosil sem ga, naj izkoristi dobre povezave s politiki v RS, da pojasni, kakšne koristi prinaša zgodba EU, zaradi krize, ki se dogaja, da pojasni, da lobira, da se vrnemo k postavitvam, ki pomenijo politično stabilnost, iz katere lahko ustvarimo nove ekonomske priložnosti,” je dejal Konaković.

Kot je bilo pričakovati, je takšen Konakovićev nastop naletel na številne negativne odzive glede na zgodovino odnosov Madžarske z Miloradom Dodikom. In ne le to, prav Szijjarto je zagovornik sprememb volilnega zakona BiH na krščanskih osnovah, kot je dejal v enem od pogovorov z Draganom Čovićem. Konaković je pozabil tudi na dejstvo, da je Dodik postal vse ostrejši po srečanju s Putinom in Orbanom in vse pogosteje govori o neodvisnosti RS.

V času, ko se BiH sooča z največjo krizo po Daytonskem mirovnem sporazumu, vse močnejšimi napadi entitete RS na državo in grožnjami s secesijo, napadi na njene državljane, ki jih aretirajo zaradi objav na družbenih omrežjih, na Ustavno sodišče BiH, ki je del Daytonskega mirovnega sporazuma, šef bh. diplomacije rešitev vidi v pomoči Szijjarta v primeru Dodik.

Tudi če bi Dodik v tem trenutku ustavil vse aktivnosti, kar je že prepozno, saj je napadel Ustavno sodišče BiH, odprto nasprotoval OHR-ju in celotni mednarodni skupnosti, ga bo zgodovina pomnila kot človeka, ki je rušil lastno državo. In kar je najhuje, ostal je nekaznovan.

Da je prestopil rdečo črto, ki so si jo le namišljeno postavile stranke trojke, je bilo jasno 30. junija, ko je svojim koalicijskim partnerjem zabrusil o genocidu. Tudi to ni bilo dovolj “dobrim fantom” iz trojke, da so hitro sporočili Dodiku, da v njih še vedno imajo partnerje.

„Še vedno imajo partnerje, ki so pripravljeni graditi, ne glede na težke okoliščine, v katerih se nahajamo, prihodnost naše države. Druga pot, ki se lahko zgodi, bo Republiko Srpsko pahnila v popolno izolacijo. Njihov položaj na mednarodni in domači sceni res ni dober, in mislim, da bi morali svoje delovanje jemati resno,” je sporočil Konaković.

Na takšno sporočilo iz trojke je Dodik odgovoril z nastopom na Kozari, z monologom o obstoju RS in celo o možnem referendumu do konca leta o statusu RS.

Namesto da bi Dodiku zaprli vsa vrata, če je treba, celo prekinili vso komunikacijo, da ne bi delal Parlament BiH, ker ne bi bil prvič, so iz trojke pokazali, da lahko padejo še niže. Konaković prosi Madžare za pomoč, ta država pa bi med prvimi sprejela neodvisnost RS. Ponižanje, ki mu danes priča od kadrov trojke, povzroča bolečino v trebuhu.

Rušenje države se dogaja pred našimi očmi, trojka pa se dela mrtvo.
Čeprav so na začetku procesa vzpostavitve oblasti sporočali, da se bodo, če jim ne uspe, opravičili in odšli s partnerji SNSD-jem in HDZ-jem, se to ni zgodilo. BiH se ni le premaknila naprej, ampak se zdi, kot da doživlja nova 90. leta. Orožja ni, kot da bi ga bilo. Ker imajo ljudje, ki so pripravljeni ponovno na grozote 90. let, ki bi klali in ponovili vse zločine nad Bošnjaki. To so že izgovorili, temu smo priča teh dni. Če to ni rdeča črta za trojkaše, potem ne vem, kaj bi še lahko bilo.

Ne moremo ne opaziti, da so predsedniki trojke dobili položaje, od katerih se je težko odlepiti. In če je za to treba, da države manj, se zdi, da jim je to povsem sprejemljivo.
Medtem pa, od vzpostavitve nove državne oblasti je minilo šest mesecev, državljani še vedno množično odhajajo iz BiH, čakajo v vrstah pred ambasadami, imajo iste težave v zdravstvu, izobraževanju, težko živijo, investitorji se umikajo, ker ne vidijo pravne varnosti.

Šest mesecev je dovolj dolgo obdobje, da trojka prizna poraz pred Dodikom in Čovićem in preneha toniti v blato. Ker je joker, ki ga vsake toliko časa potegnejo, da je “tako je delala tudi SDA”, že zdavnaj porabljen. Na poziv SDA, da se končno oblikuje širši probosanski blok za obrambo države, niso odgovorili.

Kakšen je torej pravi cilj trojke – zaščititi in ohraniti državo ali zaščititi in ohraniti svoj ostanek na oblasti in dobre plače čim dlje?