Nikšićeva izjava 'ni dodatnih delitev' pravzaprav pomeni sprejemanje obstoječih razmejitev!?

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

Bosna in Hercegovina ni razdeljena država.

Ustava Bosne in Hercegovine jasno pravi:

„Republika Bosna in Hercegovina, katere uradno ime je odslej Bosna in Hercegovina, nadaljuje svoje pravno obstajanje po mednarodnem pravu kot država, z notranjo strukturo, spremenjeno s to Ustavo, in z obstoječimi mednarodno priznanimi mejami.“

Bosna in Hercegovina je torej ena država – ki je sestavljena iz dveh entitet in Brčko distrikta, s polnim mednarodnim kontinuiteto in suverenostjo.

Nobena izjava, niti tista, izrečena z najboljšimi nameni, ne bi smela postavljati tega pod vprašaj.

Zato je izjava predsednika vlade Federacije BiH Nermina Nikšića, da „dodatnih delitev Bosne in Hercegovine ne bo“, pustila grenak priokus. Kajti logično se postavlja vprašanje, ali smo že razdeljeni, pa zdaj samo še preprečujemo „dodatne“?

Na prvi pogled Nikšićeve besede delujejo afirmativno, domoljubno. Vendar pa natančnejše branje razkriva paradoks in tveganje političnega diskurza, ki ga, zavestno ali nezavedno, odpira.

Ko Nikšić navaja, da Federacija BiH „kaže, da je mogoče zgraditi sistem, v katerem je prostor za vse – Hrvate, Bošnjake, Srbe in druge državljane“, dejansko implicitno ustvarja kontrast z Republiko srbsko. S tem, če hoče ali noče, potrjuje razliko med entitetami in ohranja logiko delitev, ki jo sam poskuša izpodbijati.

Takšna retorika, čeprav formalno usmerjena v afirmacijo funkcionalnosti institucij, v bistvu legitimizira koncept dveh različnih političnih realnosti v eni državi. To ni samo politično nespretno, to je tudi nevarno. Kajti vsaka beseda, ki jo je mogoče uporabiti kot dokaz, da je Bosna in Hercegovina „že razdeljena“, krepi narative tistih, ki si prav to želijo.

Nikšić v nadaljevanju povsem upravičeno kritizira Milorada Dodika in njegove poskuse razgradnje državnih institucij. Vendar paradoks leži v tem, da tudi sam Nikšić s svojim vztrajanjem na entitetnem kontrastu posredno prispeva k tej isti razgradnji.

V trenutku, ko sta enotnost države in krepitev skupnih institucij ključnega pomena, vsaka beseda, ki prikliče razlike med entitetami, spodkopava tisto malo skupnega tkiva, ki je ostalo. In Nikšić, kot predsednik SDP-ja in del vladajoče „Trojke“, ima posebno odgovornost. Kajti današnje rušenje državnih institucij ni le posledica delovanja SNSD-ja ali HDZ-ja, temveč tudi politike kompromisov, ki jo je Trojka spremenila v formulo političnega samoohranjanja na škodo države.

Cilj Nikšićeve izjave je bil verjetno pokazati, da Federacija deluje. Vendar je rezultat nasproten, odprt je prostor za napačna tolmačenja, ki jih bo Dodik, brez dvoma, znal izkoristiti.

V času, ko se išče politična jasnost in državna odgovornost, morajo biti besede voditeljev natančne, državniške in nedoumne. Vendar voditeljev v BiH, na žalost, skorajda ni. Kajti velika je razlika med voditeljem in politikom!