Ćulum je podaljšana roka Dodikove politike: Nevidni Bošnjaki v SIPA-i in molk, ki stane državo

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA) se sooča z dolgoletnim problemom porušene nacionalne ravnoteže v vodstvenih strukturah, kar je povzročilo nezadostno zastopanost Bošnjakov na ključnih položajih.

Tudi tisti, ki trenutno opravljajo kakšen pomembnejši položaj, se ne morejo pohvaliti z nekim vplivom, še posebej pa je nejasno, zakaj molčijo o dejstvu, da je Darko Ćulum, direktor SIPA-e, otopil ostrino najmočnejše policijske agencije v državi BiH.

Kako je mogoče, da imamo skoraj vsak dan od trenutka, ko je Milorad Dodik razglasil tudi SIPA-o za neustavno institucijo v RS, na sceni zmedo javnosti. Vztrajno se relativizira vedenje Ćuluma, ki je očitno pomemben člen v zgodbi Milorada Dodika in rušenja ustavnega reda.

Vsi, ki prikrivajo ali zatajujejo Ćulumova dejanja v smislu odpovedi poslušnosti Tožilstvu BiH, pod krinko varnostnega izziva, so pravzaprav sokrivci kaznivega dejanja – rušenje ustavnega reda.

Sicer je od skupno petih najvišjih vodstvenih položajev v SIPA-i le eden zaseden z Bošnjakom. Po zamenjavi šefa Kriminalistično-preiskovalnega oddelka Vahidina Šahinpašića je bil na njegovo mesto imenovan Žarko Kalem. Prav tako je bil po tem, ko je Enes Karić, nekdanji poveljnik Enote za posebno podporo, prevzel funkcijo direktorja Direkcije za koordinacijo policijskih teles, na njegovo mesto postavljen Dalibor Milošević.

To neravnovesje ni novost, prisotno je že od mandata nekdanjega direktorja Gorana Zubca in ni bilo popravljeno niti med mandatom njegovih naslednikov, vključno s Perico Stanićem in aktualnim direktorjem Darkom Ćulumom. Leta se na izpraznjene vodstvene položaje, zaradi upokojitve ali odhoda iz agencije, postavljajo najvišje rangirani uradniki ne glede na nacionalno pripadnost, kar je dodatno poglobilo neravnovesje.

Analiza nacionalne zastopanosti kaže, da je število Bošnjakov manjše za 56, kot bi jim pripadalo po proporcionalni zastopanosti, medtem ko je število Srbov večje za 70, Hrvatov pa za 11.

Takšno stanje vzbuja zaskrbljenost zaradi pomanjkanja odziva bošnjaških kadrov znotraj agencije. Njihov molk in neaktivnost glede reševanja tega problema se lahko razlagata kot pomanjkanje pobude ali strah pred morebitnimi posledicami. Odsotnost ustrezne zastopanosti Bošnjakov na vodstvenih položajih ne le krši načelo enakopravnosti, ampak lahko vpliva tudi na učinkovitost dela agencije, zlasti v večetnični državi, kot je Bosna in Hercegovina. A le z bojem in iskrenim odnosom do problema, ne pa z njegovim prikrivanjem, je mogoče doseči cilj. Verjetno je to vsem jasno po dolgoletnem boju z Goranom Zubcem.

Preprosto, nujno je, da se bošnjaški kadri znotraj SIPA-e bolj aktivno vključijo v procese odločanja in da se zavzemajo za pravično in zakonsko pravilno ravnanje. To, da sedijo po sedežu SIPA-e in se pretvarjajo, da je vse normalno – ni ravno v funkciji človeškega napredka, niti v boju proti kriminalu in korupciji. Ali so se tudi oni sprijaznili z dejstvom, da bo SIPA delovala samo v Federaciji, s sedežem v Republiki srbski.

Zavračanje nalog iz pristojnosti in opravičevanje z varnostnimi izzivi absolutno ni dovolj, da se druge institucije ne vprašajo, kaj se to dogaja tudi v SIPA-i. Kajti Dodik je z neustavnimi zakoni prepovedal tudi delo Tožilstva BiH, a danes so se akcije izvajale po odredbah Sodišča in Tožilstva BiH.

Brez aktivnega delovanja ne bomo mogli kmalu zagotoviti, da bo SIPA, kot ključna državna agencija, ustrezno predstavljala vse narode Bosne in Hercegovine ter učinkovito opravljala svoje naloge, saj se je zdaj izkazala kot najšibkejši člen.
In to ne zato, ker se pripadniki SIPA-e bojijo Dodika ali režima v RS, ampak zato, ker je direktor Darko Ćulum – ki je na dobri poti, da relativizira Dodikova dejanja, s pomočjo uspavanih članov Neodvisnega odbora, ki ne vidijo nobenega problema v neukrepanju Ćuluma in SIPA-e.