Črnogorska nagrada ruskim propagandistom!

Piše Nevena Kovačević

---

Zdi se, da nekako pod radarjem mineva informacija, da je Združenje novinarjev Črne Gore posthumno podelilo nagrado za življenjsko delo Darji Dugini, katere oče Aleksandar Dugin velja za enega najbližjih sodelavcev Vladimirja Putina in ustvarjalca ideje ruskega sveta ter politike Kremlja do Ukrajine.

Prav tako je nagrada za najboljši portal dodeljena portalu Sputnjik iz Beograda, med nagrajenci pa je našel mesto tudi Zveza novinarjev Rusije.

Eno od priznanj je bilo dodeljeno tudi novinarju rusko-srbskega proxija in4S, ki deluje v Črni Gori in že vrsto let širi najhujši govor sovraštva na račun pripadnikov črnogorskega naroda in vseh nasprotnikov velikosrbskih in proruskih politik.

Nagrajeni so bili tudi predstavniki nekaterih črnogorskih medijev, ki se odprto postavljajo v službo srbsko-ruske propagande, ob neskrivenem priklanjanju nekaterim oblastnim strukturam. Velik del javnosti očitno blagonaklonjeno gleda na nov primer očitne kršitve sankcij proti Rusiji, saj smo priča izostanku reakcij nekaterih najglasnejših formalnih zagovornikov prozahodne politike.

V črnogorskem PEN centru takšno odločitev žirije Združenja novinarjev ocenjujejo kot škandalozno, pri čemer poudarjajo, da je podelitev nagrad Putinovim protagonistom posledica celotnega okolja, ki sta ga ustvarili zadnji dve črnogorski vladi. In res, celotna družbena in politična situacija, ki jo živimo zadnji dve leti in pol, kaže, da omenjene podelitve nagrad nikakor ne moremo obravnavati kot izoliran primer.

Zmotili smo se, če smo slučajno mislili, da se bo s ploskanjem črnogorskih ministrov Vladimirju Putinu ustavilo zbadanje zahodnih in evropskih partnerjev ter sramotenje države. Z novim sramotnim dejanjem je regiji in svetu poslana neprijetna slika Črne Gore, ki podpira agresijo in slavi genocid, nagrajuje agresorje in ideologe najobsežnejšega konflikta in najbolj monstruoznih zločinov novejše dobe, molk institucij, pa tudi celotne javnosti, pa je preglasen.

Čeprav imamo na delu nov primer očitne kršitve sankcij proti Rusiji, čigar implementacija je sicer zelo vprašljiva, država niti tokrat ne bo ukrepala. Medtem ko novinarjem javnega servisa uredništvo in vodstvo s prepovedjo uporabe jotirane različice črnogorskega jezika kršita temeljne delovne in človekove pravice, kritično usmerjeni mediji pa se brez kakršne koli zaščite soočajo s konstantnim ciljanjem in številnimi grožnjami, se nagrajujejo mediji in organizacije, ki jih upravljajo izven Črne Gore in spadajo med najostrejše promotorje pogubnih politik.

Medtem ko so črnogorski novinarji izpostavljeni različnim oblikam cenzure, nagrade gredo v roke tistih, pri katerih je kršitev standardov novinarske stroke konstanta. Nagrade rusko-srbskemu propagandnemu stroju, blizu delom tukajšnje oblasti, so posledica dveh let slabe notranje politike in nesposobnosti države, da ustrezno sankcionira vse večji broj propagandnih glasil, katerih uredniške politike so predvsem usmerjene v poveličevanje hegemonističnih idej in plasiranje neke nove izkrivljene realnosti, v nasprotju z evropsko in prozahodno usmeritvijo, ki je za Črno Goro edina pravilna rešitev.

Zahvaljujoč protidržavnemu delovanju akterjev na oblasti, še posebej tistih, ki sestavljajo vlado Dritana Abazovića, čigar ravnanje je državo pripeljalo na korak od zamrznitve pogajanj z Evropsko unijo, je Črna Gora postala plodna prst za razvoj in širjenje različnih oblik propagande, še posebej tiste, ki se plasira preko medijev, večinoma financiranih s strani.

Enostransko poročanje, brez spoštovanja poklicnih in etičnih standardov, je že zdavnaj postalo sestavni del globoko polarizirane medijske scene in žal prevzelo primat nad objektivnim in resničnim informiranjem.

Govor sovraštva, ki vključuje tudi komentarje na portalih, najpogosteje mine brez sankcij, medtem ko se kritikom oblasti grozi s cenzuro, celo z ugasnitvijo, in to neposredno, s strani nosilcev najvišjih državnih funkcij, pri čemer je najaktivnejši premier v tehničnem mandatu. Prav s takšnim odnosom do medijev in medijskih delavcev je bila odprta pot prodoru močne in sistemske propagande, ki se poleg slavljenja zločinskih politik, temelji tudi na zanikanju črnogorske nacionalne, kulturne in zgodovinske identitete.

Način izvajanja, agresivnost in doseg te nevarne propagande že nekaj časa presegata okvire političnega delovanja in se počasi uspešno infiltrirata v vsa področja družbenega življenja. Ustvarjalci propagandnih idej in njihovi podporniki, opogumljeni s potezami oblasti, nam vsiljujejo resno motnjo stanja celotne družbene zavesti, utelešeno v nekakšni vzporedni realnosti in zgodovinskem revizionizmu.

Nagrade ideologom in propagandnim sredstvom Vladimirja Putina nedvomno predstavljajo še en poskus uvedbe črnogorske družbe v proces putinizacije, na katerega se ne smemo odzvati z molkom in kateremu se moramo čim hitreje in močneje upreti, če še naprej težimo k resnični in demokratični emancipaciji. Naša obveznost je močnejše soočanje z naraščajočim vplivom ruskih igralcev, odgovornost pa je na vseh akterjih in družbi kot celoti.