ČRNA GORA, BIH, KOSOVO Večji problem so relativizatorji ideje 'srpskega sveta' kot sami akterji!

Piše: Nevena Kovačević

Predsednik občine Pljevlja Dario Vraneš je 14. februarja v dvorani pljevaljskega Centra za kulturo organiziral slovesno akademijo ob dnevu državnosti Srbije, ki se praznuje 15. in 16. februarja, v spomin na 220. obletnico prve srbske vstaje in 189. obletnico prvega srbskega ustava.

Po intoniranju srbske himne "Bože pravde" se je Vraneš nagovoril zbrane in dejal, da je to himna vseh Srbov, ne glede na to, kje živijo. Poudaril je tudi, da so Pljevlja središče srpstva in da ima Črna gora, kot srbska dežela, veliko sovražnikov, med drugim pa je dodal, da so meje med srbskimi deželami postavili sovražniki.

Več kot očitno je, da se pod "srbskimi deželami" razumejo države, ki jih Aleksandar Vučić in njegovi učenci želijo s teritorialnim razgrajevanjem narediti za sestavni del velikosrbske imperije. Praznovanje nacionalnega praznika druge države v multietničnem in multikonfesionalnem mestu je potekalo brez odzivov državnih uradnikov.

Predsednik države Jakov Milatović, pa tudi premier Milojko Spajić, sta, zaposlena z uradnimi obiski, tudi tokrat z glasnim molkom dala zeleno luč protiskladnemu ravnanju in spodkopavanju državne suverenosti.

Vraneš je sicer funkcionar Nove srbske demokracije, stranke, ki je del koalicije Za prihodnost Črne gore, na čelu katere je Andrija Mandić, predsednik črnogorskega parlamenta. Poleg ZBCG, lokalno oblast v Pljevljih sestavljata gibanje Evropa zdaj, katerega voditelja sta Spajić in Milatović, ter demokrati Alekse Bečića.

Iz lokalnega PES-a so sporočili, da Vraneš grozi, da bo povzročil resno krizo lokalne oblasti, medtem ko so demokrati sporočili, da občina nima zakonskih pristojnosti za organizacijo praznovanja praznika druge države, četudi gre za prijateljsko Srbijo. Podobna sporočila konstituentov občinske oblasti, ob laskavih frazah o sosedski, dragi in prijateljski Srbiji, vendarle ne predstavljajo napovedi konkretnejših potez, kot je podpora pobudi za razrešitev predsednika občine, ki bi, za razliko od floskulnih sporočil, predstavljala izraz
resničnega nasprotovanja politikam, s katerimi se Črna gora s postopnim posrbjanjem skuša privesti v vazalni in podrejen položaj in tako podrediti Srbiji.

Predsednik Demokratske stranke socialistov Danijel Živković je dejal, da je Vraneš prava slika aktualne parlamentarne večine, večina opozicijskih strank pa deli stališče, da je Vraneš s tem dejanjem prekršil ustavo in ogrozil državno neodvisnost.

Po napovedi slovesne akademije v organizaciji občine Pljevlja se je odzval tudi nekdanji imam Islamske skupnosti Samir Kadribašić.

- Država, čakamo na odziv na ta neposredni udarec na ustavo in zakone. Če to dovolite, naj nas ne bo več-, je zapisal Kadribašić na družbenem omrežju X.

Vendar pa so apeli že zdavnaj zaman. Zaščitnikom ogroženega srpstva je dovoljeno skoraj vse, saj tisti, ki z njimi tvorijo oblast, sanjajo iste sanje, prisiljeni, da pod plaščem evropejstva uporabljajo bolj umito retoriko.

Čeprav se jim včasih, zlasti predsedniku Milatoviću, pripetijo fraze, ki so za neizkušene napake, za bolje obveščene pa pomenljiva sporočila o Črni gori kot tretji srbski republiki, enake tistim, ki jih, sicer veliko bolj eksplicitno, vsakodnevno plasirajo ideologi srbskega sveta.

Od prihoda na funkcijo predsednika pljevaljske občine je Dario Vraneš znan po šovinističnih izpadih. Tako je ob govoru o proslavi 21. maja, dneva neodvisnosti Črne gore, dejal, da bo prekinil prakso spreminjanja mesta v cirkusko predstavo na dan obeleževanja državnega praznika.

Nato je, kot smo že pisali, po naročilu duhovnika srbske cerkve Atanasija, sprožil glasovanje o sklepu o spremembi dneva občine, ki je bil sprejet na seji SO Pljevlja, tako da je namesto 20. novembra, dneva, ki simbolizira osvoboditev in zmago antifašistov v drugi svetovni vojni, za dan občine razglašen verski praznik Sveta Petka, ki se obeležuje 27.
oktobra.

Spomnimo, predlog o spremembi dneva občine so podprle tudi Bečićeve Demokrate, medtem ko so svetniki gibanja Evropa zdaj zapustili sejo. Na izjasnitev vlade o tem vprašanju še čakamo, saj je bil v času sprejemanja sklepa na čelu izvršne oblasti še Dritan Abazović.

Nedavno je Vraneš ob obeleževanju obletnice pljevaljske bitke izjavil, da so za zločine, storjene nad civilisti v tem mestu, odgovorni komunisti, ki so se borili proti italijanskim vojakom. Takšna nora teza je nedvomno predstavljala nov poskus izenačevanja partizanskega gibanja s četniškimi formacijami, prepoznavnimi po prelivanju krvi in sejanju množičnih grobišč.

Da proslava v Pljevljih ni bila organizirana brez podpore srbskih oblasti, govori tudi Vraneševa današnja prisotnost na osrednji proslavi dneva državnosti Srbije, kjer se je med srečanjem z Aleksandrom Vučićem zahvalil srbskemu vodstvu za napore, ki jih vlaga pri zaščiti pravic Srbov v regiji, ter izrazil upanje, da bo Vučić še naprej pogumno in modro ščitil pravice Srbov v Črni gori.

Predsednik občine Pljevlja očitno, kot tudi ostali njegovi strankarski kolegi, živi v upanju, da bo v bližnji prihodnosti tudi on odlikovan z redom srbske zastave, podobno kot Abazovićev minister za pravosodje Marko Kovač, ki ga je Vučić sinoči nagradil v znak hvaležnosti za neprecenljiv prispevek k podaritvi črnogorske sakralne dediščine srbski cerkvi s podpisom takoimenovanega temeljnog ugovora.

Na osrednjo proslavo sta napovedala udeležbo tudi Andrija Mandić in Milan Knežević, vendar je Mandić izognil odgovoru na vprašanje, ali gre na proslavo v vlogi predsednika parlamenta. Ker je pojem načelnosti za Vraneševe koalicijske partnerje blizu izključno na retorični ravni, ni dvoma, da bo ravnanje glede te sramotne poteze ostalo na ravni najožjih obsodb, s katerimi se njegovo dejanje skuša predstaviti kot izoliran primer.

Z trditvijo, da predsednik občine Pljevlja ravna v nasprotju z delovanjem svoje stranke na državni ravni, se gibanje Evropa zdaj poskuša oprostitev odgovornosti Andrije Mandića kot nadzornika aktualne večine ter ostalih koalicije Za prihodnost Črne gore, ki manjšinsko podpira Spajićevo vlado.

Vendar pa obdobje za nami kaže, da izolirani primeri ne obstajajo. Zlasti velja problematizirati selektivno ravnanje pravosodnih organov, ko gre za postopke, ki predstavljajo kršitev državnega ugleda in izrugovanje državnim simbolom, kar poveličevanje druge države, tuje zastave in tuje himne nedvomno je.

Kljub temu pa je tudi, ko je tožilstvo oblikovalo predmete po prijavah v zvezi s kršitvijo ugleda države, postopek končeval z enakim izidom - odločitvijo, da ni elementov kaznivega dejanja, niti prekrškovne odgovornosti.

Najnovejši primer je primer predsednika občine Nikšić Marka Kovačevića, zoper katerega je bil voden postopek zaradi dviga srednjega prsta med intoniranjem državne himne na slovesnosti ob obeleževanju jubileja Dnevnega centra v Nikšiću.

Da je načrt učinkovitejšega državnega razgrajevanja skozi posrbjanje občin, na čelu katerih je nekdanji Demokratski front, temeljito pripravljen s strani koordinacijskih struktur izven Črne gore, so nam pokazale volilne bitke za Nikšić, Budvo in Podgorico.

Bošnjaki, ki živijo v Pljevljih, so na udaru velikosrbskih nacionalistov že od parlamentarnih volitev leta 2020.

Od takrat do danes je na delu mučenje, ki se izvaja nad bošnjaškim prebivalstvom, skozi grožnje z množičnim izseljevanjem ter vojno hujskaške grafite, kot so tisti najpogosteje izpostavljeni "nož, žica, Srebrenica", "poletela je črna ptica, Pljevlja bodo Srebrenica".

Danes so sejalci sovraštva in strahu podprti s strani lokalne, pa tudi državne oblasti, ki tiho opazuje razgrajevanje multietnične harmonije in premikanje v napačno smer. Morda je najboljša ilustracija relativizatorske podpore funkcionarjem, ki rušijo državni ugled, izjava premierja Spajića, ki je danes v Bruslju, ob odgovarjanju na vprašanje glede prisotnosti črnogorskih funkcionarjev na proslavi protiskladnega dneva RS, dejal, da Andrija Mandić ni bil prisoten na omenjeni proslavi, ker prevladuje prepričanje, da je politika delitev preživeta, čeprav je Mandić zelo odločno sporočil, da ne more sprejeti Dodikovega vabila, ker ima tisti dan slavo.

Objektivno gledano, niso problem Črne gore in ostalih regionalnih držav, ki so na udaru imperialističnih politik, akterji, ki svojo desničarsko usmerjenost izkazujejo jasno in brez zadržkov, temveč tisti, ki z relativizacijo takšnega delovanja ustvarjajo vakuum in manevrski prostor za uresničitev ambicij vojaških veteranov in njihovih sledilcev.