Čovićeva nečlovečnost, "politični dinamit" in iluzija za naivne Bošnjake

• Kako Dragan Čović postavlja nepremostljivo "Maginotovo linijo" med dvema narodoma – Hrvati in Bošnjaki, ki bi morala biti zgodovinsko blizu;

• Kakšni so pravi cilji Čovićeve podpore militantnemu cionizmu so preoblikovanje zgodovine in ustvarjanje ideološke platforme za poceni odkup grehov za storjeni zločin holokavsta nad Judi v Sarajevu in BiH.

Avtor: Fuad Đidić

Dragan Čović nadaljuje gradnjo svoje militantno-cionistične kariere. Ta uspešna kariera se je začela že junija 2022, ko je obiskal Jeruzalem. Takrat je Čović v vlogi poslanca BiH na "Zidu objokovanja" pustil cedilko z napisom: "Mir za vaš in mir za moj narod".

S tem je Čović impliciral, da Bošnjaki, podobno kot Palestinci, domnevno ogrožajo mir in varnost Hrvatov v BiH. To je bilo Čovićevo nevarno sporočilo z daljnosežnimi posledicami, poslano v belih rokavicah, ki je pustilo globoke sledi v stabilnosti bošnjaško-hrvaških odnosov.

Leto kasneje, maja 2023, je Čović na Mostarski gospodarski sejem, ki je le zavesa, za katero se skriva veliko širši načrt uničenja BiH, pripeljal več visokih predstavnikov izraelske vlade.

Eden izmed njih, Dan Oryan, visoki diplomat izraelskega zunanjega ministrstva, je v svojem govoru napovedal, da ima BiH potencial, da postane "mali Izrael". Vendar pa je javnosti ušla spregledana kontroverzna izjava, da bo v BiH "kmalu prispelo na stotine, če ne celo na tisoče izraelskih turistov..."

Dragan Čović je medtem preko zvez Željane Zovko, poslanke Evropskega parlamenta, navezal tesen stik z judovskim političnim lobijem v Bruslju. Željana Zovko je ena najtesnejših in najbolj zvestih sodelavk in simpatizerk ELNET-a, judovskega političnega lobija, ki aktivno deluje v Evropskem parlamentu in organizira različna potovanja za posamezne skupine evropskih poslancev.

Pred dnevi se je Čović srečal z izraelsko veleposlanico Galit Peleg. To rutinsko srečanje z nerezidenčno veleposlanico ene države je sicer povzročilo pravo burjo reakcij v BiH. Ena izmed izjav, ki je precej pretresla javnost, je bila, da je Čović v vlogi vodje ene politične stranke izjavil, da "BiH in Izrael delita skupne vrednote".


Čović z veleposlanico Peleg

Glede tega srečanja je treba spomniti, da se nerezidenčna izraelska veleposlanica nikoli ali zelo redko srečuje s predstavniki institucij Bosne in Hercegovine. Spomnili smo se je po škandalu v zvezi z zelo neprimernimi izjavami o članu Predsedstva BiH Željku Komšiću, s čimer je javno pokazala svoje tesne vezi z Draganom Čovićem in vodstvom njegove stranke.

To je bil prvi "politični dinamit", podstavljen pod mednarodni sporazum in težko doseženo ravnovesje stabilnosti in varnosti v Bosni in Hercegovini.

Bosna in Hercegovina se nahaja v nevideni situaciji.

Medtem ko na eni strani Dodik, kot vodja SNSD-a, med obiskom Izraela v "Jerusalem Postu" Sarajevo imenuje "sedež Hamasa" in zelo nesramno podžiga prezir javnosti v Izraelu proti Bošnjakom z izjavami, da "Sarajevo proizvaja strelivo za Hamas", na drugi strani Dragan Čović, vodja HDZ-ja BiH, eufemistično opisuje barbarsko izraelsko klanje v Gazi in zahrbtno pošilja grozljivo sporočilo muslimanom v Bosni in Hercegovini, z izrazom nepopisne nečlovečnosti in posmeha zaradi našega šoka, sočutja, strahu, ko gledamo pekel trupel, prepletenih in pokopanih v množičnih grobiščih, medtem ko s šokom in globoko človeško žalostjo gledamo, kako oče drži mrtvega otroka v naročju.

Klica te Čovićeve nečlovečnosti je vzniknila že leta 1993, ko je z enakim izrazom obraza in ledene okrutnosti zlorabljal delo bošnjaških taboriščnikov v tovarni "Soko", ki jo je takrat vodil, da bi s tem dejanjem izrazil podporo in pokazal svojo zvestobo obsojenim voditeljem UZP-ja.

Če ste morda kdaj bolj pozorno skenirali njegov obraz, iščoč na njem kakšen znak usmiljenja, dobrote ali sočutja, kakšen znak, da se na primer upira dimu, ki prihaja iz pekla trupel Gaze, niste mogli najti ničesar od tega. Edino, kar ste lahko opazili, je, da strašljivo gladek in trd obraz prekine le tisti strašni, majhen nasmešek, ko papagajsko izbrblja kakšno iz številnih laži.

Čovićeva trmasta hudobija in okrutnost do poklanih otrok Gaze je le ena izmed grozljivih ugank, ki se skriva za njegovim dobro obritim obrazom in tistim strašnim smeškom.

Kaj ta človek tako pokvarjenega in podaniškega značaja pripravlja tej državi, in kaj misli, želi ali pripravlja posebej Bošnjakom?

Mi smo zastrupljeni z zaman upanjem, da bi Čović lahko naredil eno potezo, ki bi nas opogumila in povrnila zaupanje v njegovo "evropsko zgodbo", v njegovo "evropsko vodstvo". Od njegove zgodbe ostaja naš občutek, da je to le iluzija za naivne Bošnjake.

Odgovor na to, kaj pripravlja, ne more biti drugačen kot v duhu Čovićevega dolgo tlečega prezira in grenkobe do Bošnjakov.

Obeležitev Dneva holokavsta v Mostarju januarja letos je pokazala pravo resnico Čovićeve zgodovinske travme. V tem dogodku se je izrazilo vse, kar so pravi cilji njegove politike, še posebej v času genocida v Gazi.

Čovićev spomin na holokavst ni v resnici organsko izhajal iz tistega, kar se je zgodilo v prvih vojnih letih 1941 v Sarajevu, ko je režim NDH, ki mu tako fanatično sledi, v smrt odpeljal več kot 10 tisoč sarajevskih in bosanskohercegovskih Judov.

Ta Čovićev spomin je konstruiran zelo kalkulantsko in s posebnimi političnimi cilji. Gre dejansko za sklenitev velikega "zgodovinskega dogovora" z režimom, obtoženim vojnih zločinov – Netanjahujem.

Čović v tej trgovini ne želi le rehabilitirati gorečih morilcev Judov med holokavstom v NDH. Želi preoblikovati zgodovino in kupiti moralno "odpuščanje", torej dobiti isto "odpuščanje", ki ga je že zdavnaj začel kupovati za velike "denarje" Orban na Madžarskem ali Vučić in Dodik v Beogradu ali Banjaluki za velik zločin, storjen nad Judi med drugo svetovno vojno.

Kje je dejansko končni cilj te vseobsežne "instrumentalizacije" holokavsta, ki traja že več kot desetletje? Njen pravi cilj je preoblikovanje zgodovine in ustvarjanje ideološke platforme, da so bili Bošnjaki na koncu "nacisti" in da so oni končni krivci za holokavst, ne pa falange ustaških ali četniških barbarov.

Bošnjaki ne nosijo bremena hrvaško-srbske krivde za holokavst.

Dragan Čović, kot njegov radikalni ideološki dvojček Milorad Dodik, ogrožata in krnita splošni konsenz o univerzalnem pomenu holokavsta s svojimi agresivnimi in kalkulantskimi ideološkimi pritiski, da bi preoblikovala zgodovino spomina in našla novega zgodovinskega krivca v Bošnjakih.

Treba je poudariti, da je spomin na holokavst, še posebej pri Bošnjakih in njihovi pozitivni zgodovinski vlogi, izjemnega pomena kot standard, skozi katerega lahko tudi danes gledamo in ocenjujemo ne le politično ali moralno zdravje voditeljev, temveč splošno moralno zdravje družbe.

Skozi holokavst lahko namreč jasneje vidimo načine, na katere se rušijo vse sodbe za UZP in sodba za genocid, in kar je pomembno – odkrijemo, kakšni zahrbtni načrti se kuhajo z nami.

Prvi velik načrt Dragana Čovića je utrditev "Maginotove linije" med Hrvati in Bošnjaki, ki bi morali biti kljub tem delitvam veliko bližje. Morda bo Čovićeva politika dosledne podpore militantnemu cionizmu imela kakšen uspeh...

Vendar pa je dokončno: na tej politiki brez moralne verodostojnosti, politiki, v kateri je zlomljena človeška vest, se nikoli ne bo mogla zgraditi nobena vitalna, živa in dolgoročno uspešna skupnost.