Čović je obrnil ploščo: Ping-pong s Schmidtom, od 'vsilite' v kratkem prišel do 'ne vsilite'

Piše: A. Čorbo-Zećo

Ni leto ni minilo, odkar je Dragan Čović prosil za vsilitev Christiana Schmidta, do danes, ko pravi, da Schmidt nikakor ne bi smel posredovati.

Po načelu švedske mize je takšna politika Čovića podobna tisti Milorada Dodika, ko razlaga Ustavo in Daytonski mirovni sporazum.

Čovićeva sprememba in neutešljivost se skrivata tudi v sklicevanju na 'mostarski sporazum'.

Lani 29. julija na vprašanje, ali je mogoče, da bodo politične stranke zdaj dosegle dogovor, da Christian Schmidt ne bi vsilil sprememb volilnega zakona, je Čović odgovoril, da ne. Seveda je takrat želel Schmidtovo posredovanje, noben morebitni dogovor ni prišel v poštev.

»Imeli smo dovolj časa od podpisanega sporazuma v Mostaru, dve leti. Jasno smo slišali predstavnike bošnjaškega naroda v Sarajevu te dni, kako so imeli taktike, da se nič ne bi zgodilo, in če zdaj kdo pričakuje, da se kaj naredi v teh mesecih, mislim, da je to neizvedljivo,« je takrat navedel Čović.

Danes, 7. februarja 2024, pa poziva 'priče' tega sporazuma, naj pomagajo, da se ta do konca implementira!? In to v 'nekaj tednih, ki so pred nami'.

In ta nekonsistentna politika Čovića, v kateri obrača ploščo, od »vsilite« do »ne vsilite«, govori o tem, da HDZ BiH, pa tudi tista iz Zagreba, sploh ne marajo za interes državljanov BiH, temveč izključno osebni, strankarski interes, v katerem ne odstopajo od 'legitimnega zastopanja', in to povezujejo s potjo BiH v Evropsko unijo. Tako 'trojko', partnerje v oblasti, vežejo na dogovor iz Bakinaca, čeprav posnetka še nihče ne objavlja.

Zdaj se Čoviću ne zdi všeč možnost, da Schmidt vsili volilni zakon v delu, imenovanem 'integriteta volilnega paketa', kar je lahko povezano s potjo BiH v Bruselj, in želi takšne spremembe zapakirati z 'legitimnim zastopanjem'. Računa, da bo 'trojka' zaradi želje po odprtju pogajanj BiH za vstop v EU v tak paket stlačila tudi legitimno zastopanje.

Glede na to, da je Schmidt prejšnje vsilitve izvedel neposredno pod pritiskom Hrvaške in Dragana Čovića, postaja vse bolj jasno, da tokrat ne bo posredoval, s čimer dokončno izgubi vsakršen kredibilitet.

Spomnimo, kako so prej vodilni politiki v Zagrebu, premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović, ocenili, da je nemški politik na čelu mednarodne skupnosti popustil pred pritiski probošnjaških strank, ter izrazili pričakovanje, da bo vendarle sprejel odločitev, s katero bo zagotovljena enakopravnost Hrvatov in ohranjen Daytonski mirovni sporazum.

In potem se je zgodilo tudi to. Schmidt je utrdil HDZ BiH v oblasti, s tem da potrebujejo še izbor člana Predsedstva BiH, da dokončno razdelijo Federacijo BiH na dva dela. Spretno so v igro vpletli tudi 'trojko', ki je zdaj v pat-poziciji. Tako kot, navsezadnje, tudi mednarodna skupnost.

Čović je prej pričakoval, da bo Schmidt s posredovanjem preprečil, kot je govoril, spreminjanje FBiH v bošnjaški entitet, zdaj pa gre dlje, zahteva, da z neposredovanjem potrdi delitev!

Schmidt je na posebnem izpitu, ki ga je očitno padel. Zaradi HDZ je 27. aprila 2023 posegel tudi v Ustavo FBiH, s čimer je omogočil novi parlamentarni večini (Trojka in HDZ + stranke, zbrane okoli HNS, razen HRS), da imenujejo novo vlado Federacije BiH z Nerminom Nikšićem na funkciji premierja.

To je storil tako, da podpis enega podpredsednika FBiH tisti dan ni bil potreben za imenovanje vlade FBiH, ampak le podpis predsednika in enega podpredsednika. Tako je tistega dne podpis SDA-jevega Refika Lende postal nepotreben in Federacija BiH je dobila novo vlado. Vsiljeno vlado, ki ni izraz volje državljanov, temveč Čovića in mednarodne skupnosti.