Schmitovo "ćoškarenje" leži v Kupresu: Tebi tvoje, meni moje za tiho razgradnjo BiH!

Piše: Muharem Cero za NAP

Medtem ko se sporno vprašanje prenamene koncesijskih dobrin (gozdov in gozdnih zemljišč) za zdaj iz medijske pozornosti premika v ustavnopravno in politično sfero, se nepričakovano odpira nova (morda celo večja) podobna dilema.

Objavljeno je bilo namreč, da se je v avgustu lani (2023.) začel, zdaj pa je že končan projekt prenamene in spet gozdnih zemljišč na območju občine Kupres (Livno) s pravico uporabe (koncesijo) v korist nemškega podjetja MFE (Magnesium for Europe) in njegove hčerinske družbe v BiH Dolomit d.o.o.

Velik industrijski kompleks, ki ga bo to podjetje gradilo, bo obsegal kar 14 objektov. Skupna površina objektov obrata bo znašala 20.432 m2. Območje obrata se bo nahajalo na zemljišču s površino 7,3 hektarja. Podjetje je pridobilo dovoljenje za raziskovanje površine okoli 47,5 hektara, ki je neposredno ob 9,5 hektarja, za katera Dolomit že ima rudarska dovoljenja.



Doslej je Vlada FBiH navedla, da le tri kantona v Federaciji gozdove in gozdna zemljišča prepoznavata kot javno dobro (državno lastnino v lasti države BiH), medtem ko kantoni s tako imenovano etnično hrvaško večino isto javno dobro prepoznavajo kot lastnino občin in kantonov, s nerazumljivo razlago takšnega statusa, ki jo je podal premier Nermin Nikšić.

Povsem gotovo je, da predhodno neustavno ravnanje kantonov s tako imenovano hrvaško etnično večino omogoča in predvideva, da dajalec koncesije na koncesijsko dobro v lasti države BiH in pod prepovedjo razpolaganja, ki jo je določil OHR-jev zakon o začasni prepovedi, deluje brez soglasja o prenameni ali pa ob izpostavljeni zaščitni meri.

Ni znano, a tudi ni izključeno, da je bila koncesijska dajatev s takšnim neustavnim delovanjem obravnavana in se obravnava kot izvirni prihodek kantonov in občin, ki izvajajo takšno dejanje, ter da proračun Federacije, še posebej pa države kot lastnika, od teh nadomestil ne ustvarja pripadajočih prihodkov.

Kljub pomanjkanju informacij lahko za zdaj ugotovimo, da "primer Vareš" ni le nevaren precedens, ampak ustaljena praksa etničnega dogovarjanja o nadzoru nad ozemljem Federacije po modelu bošnjaški in hrvaški kanton.

Prav ta model legalizira tudi "tretji konstitutivni narod", vsi trije pa s sinergijo svojega delovanja razvrednotijo in tiho rušijo suverenost, subjektivnost in državni identiteto države Bosne in Hercegovine, nič drugega kot tiho razgradnjo do razvrednotenja, imenovali jo mi secesija ali disolucija.

Morda je prav objavljanje teh dogodkov odgovor na OHR-jevo, natančneje Schmidtovo, "ćoškarenje" o ustavnosti prenamene gozdnih zemljišč in izključevanje lastnika države BiH iz celotnega procesa. Elementov za obveznost predložitve ustavnosti takšnih dejanj je seveda v izobilju, čaka se le "roka" dežurnega patriota.